Komentar

Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo

Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V umetniških refleksijah gledamo ozaveščeno spominjanje. Še posebej je to razvidno v zvrsteh, ki so v svojem bistvu minljive. Gledališka refleksija je odraz človeka, ki teži k temu, da v scenski umetnini prepozna svoj umetniški ideal. Refleksija nam govori o tesni telesni povezanosti med umetnikom izvajalcem in avditorijem. Kritik analizira ta odnos in ga zapisuje. Naj ponovim mnogokrat izraženo misel v svetu umetnosti: gledališče je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo. V njej bdi kritična zavest človeštva.

05.10.2019 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   Jan Krmelj   Nika Prusnik Kardum   Triadni balet   Oskar Schlemmer   Paul Hindemith   Simon Šerbinek   Mateja Gaber   Hana Gaber

Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

Moj današnji komentar je refleks človeka, ki je po poklicu gledališki umetnik in ne kritik. To besedilo ne bo zadovoljilo nujnosti kritičnega govora; kritične distance med umetnikom in kritikom. Moj komentar je refleks priče, ki je prisostvovala procesiranju pomembne odrske umetnine mladega gledališkega umetnika Jana Krmelja. Neverjetno presenetljivo je kako ima ljubljanska skupnost veliko število odličnih gledaliških umetnikov. Predvsem takih, ki se odgovorno posvečajo umetniškemu eksperimentu. Jan Krmelj je zagotovo eden najizobraženejših in najpogumnejših.

 

Vsako umetniško eksperimentiranje zahteva natančno predanalizo in analizo po izvedbi poizkusa. V gledališču je vse v navzkrižnih pogledih med telesnostjo odra in avditorija. Pogledi projecirajo zavest izven časovnih okvirjev epohe. V Triadnem baletu Jana Krmelja in Nike Prusnik Kardum, ki je bil uprizorjen prejšni teden ob stoletnici ljubljanske univerze in Filozofske fakultete v Sokolskem domu na Taboru, smo gledali primerjavo med dvema projekcijama dveh stoletij. Primerjavo med prelomno predstavo Triadni balet, ki so jo eksperimentalno razvili na Bauhausu pod vodstvom kiparja Oskarja Schlemmerja, in analitskim modelom Jana Krmelja, ki je bil uprizorjen sto let kasneje. Schlemmerjev Triadni balet je bil izveden konec meseca septembra leta 1922 v Stuttgartu na glasbo Paula Hindemitha. O njem bi vam lahko dneve in dneve predaval. Na vašo srečo imam pred  seboj izvrsten analitsko-umetniški proizvod izjemno talanetiranega umetnika, ki se ni zapletel v zanko rekonstrukcije, ki je razvil samosvojo zavest o razliki med klasično figurativno telesnostjo, abstraktno telesnostjo Bauhausa in abstraktno protezo. Ni se zapletel v že mnogokrat rekonstruirano mehaničnost Triadnega baleta. Razvil je odnos med biomehanično abstrakcijo in fizično telesnostjo studia (tele/vizijo).

 

To, kar je Jan Krmelj osvojil in prenesel iz Schlemmerjevega prototipa v svojo umetnino, je:

 

a.) ballare, balet - ples. Ples je umetnost gibanja, telo se transfigurira v plesno dejanje.

 

b.) Triadnost. To je skupina treh enot, ki zastopajo tri principe v imenu enega!

 

c.) V scenskem prostoru je zadržal plastenje radikalnih avantgardnih praks.

 

 

Krmeljev odnos do historičnega Triadnega baleta je v osnovi boj proti institualizaciji mitskega dogodka v imenu nekritičnega ponavljanja. Ključna koordinata predstave je enota, ki jo gledamo v univerzalnem, studijskem času. Manifestira se s prisotnostjo objekta - svete kamere. Prisostvovali smo dogodku v univerzalnem studiu: V kraju kjer se nam vrača vse, v katerega vstopa vse. Vse, samo ne sedanjost (Claude Rabant). V umetnosti vstopamo v prostore samo zato, da bi s v njih zgubili. Opazujemo dele celote in lastnosti teh delov. Seveda pa so deli uglašeni z našo predstavo o celoti. Produkcijski presežek Krmeljevega Tridanega baleta sta omogočili Mateja in Hana Gaber.

 

 

Prva enota Triadnega baleta

 

V scenskem prostoru smo videli izjemno atmosfero, ki nam je vzpostavila zavest o mitskem svetu. Otvoritveni prizor je dobesedno drsel pred nami. Drsenje je stopnjevalo energijo gibalnega materiala. V njem nismo prisostvovali ritmizirani plesnosti. Ritmizacija zagotovo ni mera Krmeljeve gledališke umetnine, temeveč dresnje po atonalnosti. V prvi enoti triade smo z distance opazovali cono, v kateri se je pred nami odvijala proizvodnja znakovnosti. Proizvodnja onostranstva, ki zaupa v poetsko, ki zaupa v naravo organskega. V prvi enoti se je vzpostavljala gibalna koda, gibanje izven psihološko motiviranega materiala in brez historičnih plesnih tehnik. Ves ples je bil posvečen oblikovanju enkratnega in učinkovitega preseka scenskega prizora. Ta, ki je prišel gledati ples kot stilem, je utihnil in počakal na konec predstave.

 

Res je: živimo v budnem stanju! 

 

S prefinjenim drsenjem se je izoblikovala gledališka pokrajina, ki smo ji zaupali. Po dolgem obdobju sem v našem mestu uzrl popolnoma novo gledališko pokrajino, ki se ni sklicevala ne na resničnosti, še manj pa na plesne tehnike. Gledališka bitja z otrokom vred so se bojevala za telesnost vseh telesnosti, za gledališče samo (Bor Prokofijev, Andraž Prokofijev, Nace Novak, Arne Zalar). V prvem delu je bil gledalec univerzalni opazovalec začetka zgodovinjenja kozmosa. Točno to smo gledali na odru pa naj se prebere še tako nemogoče.

 

 

Druga enota Triadnega baleta

 

Triadnost pri Janu Krmelju pomeni trodelnost z razlogom. V drugem delu se je izrisalo v zmehačanem pogledu nepopolno telo. Izvrsten igralec Simon Šerbinek je v času študija na AGRFT izgubil obe nogi od kolen navzdol. Naj vam povem, da je kasneje tudi uspešno diplomiral na AGRFT in še na slavistiki. Danes dela v gledališču kot lektor. S svojim nepopolnim telesom je v predstavi obredno modeliral prostor, s središčenjem je biomehaniziral prostor vloge Simeona. Končno sem dočakal v naši skupnosti novoveško gledališko obrednost. Navkljub metafizičnemu zastavku smo v drugi enoti doživljali inteligentne studiske signale. Po dolgem času je slovenski narodnjaški volonterizem izginil iz scenskega prostora. V drugi enoti triade je drsenje začelo počasi izginjati. Vzpostavila se je predstava prekinitev. Nastavki oziroma gledališke informacije iz prve enote pa niso popolnoma izginili. V drugi enoti smo iz totala prešli v svet detailov. Vstopili smo v tematski fokus: v manjko uda, v manjko podaljška telesa, v usodni manjko. Iz iluzije prvega dela, ki je z mehaničnim ovnom zastopal tragični čas, smo v drugi enoti vstopili v studijsko resničnost, v katero smo se vklapljali in izklapljali. Protagonist nam je s pomočjo treh mladih plesalcev pošiljal sporočila iz bodočnosti. Gledali smo boj za življenje (Borghes) utrujenega človeka.Tako je druga triada postala dobesedni studio: soba za učenje. V njej se je iluzija iz prevega dela izoblikovala v nujnost, v resničnost. Drugače ni moglo biti. Nič nam ni pomagala gledališka iluzija, temveč le vitalizem junaka. Njegova širokogrudnost do nas vseh. Tako kot pri Brueglu z njegovimi slikovnimi polji polnimi montiranih udov.

 

 

Tretja enota Triadenga baleta

 

Razuditi se! Ne potrebovati udov. Sam sem ta čudež brez čudeža doživel v breztežnosti, kjer se je telo za nekaj trenutkov preoblikovalo v nekaj popolnoma drugega. Vsaj začasno. V predstavi Jana Krmelja smo gledali v tretji enoti vstop fenomena protez. Gledali smo pogojno razumljen drugi evolucijski dvig: ne stran od telesnosti, temveč nazaj k telesu. V tretji enoti smo gledali in poslušali (izvrstna galsba Gašperja Torhe in Kristjana Kroupa) zvočno osciliranje univerzuma. Tretja enota predstave je bila naseljena v avditoriju. Odzvanjala je v inteligenci avditorija. Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

 

Napovedi in prerokbe: Tisto, kar lahko napovemo, se lahko tudi zgodi. Jan Krmelj je umetnik, ki na glas govori z jezikom gledališča. Zaprite oči. Zadržite dih za tri sekunde in vstopite v nepopolno telo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,449
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,602
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,513
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,869
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,770
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,589
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,657
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,299
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,057
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 914