Komentar

Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo

Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V umetniških refleksijah gledamo ozaveščeno spominjanje. Še posebej je to razvidno v zvrsteh, ki so v svojem bistvu minljive. Gledališka refleksija je odraz človeka, ki teži k temu, da v scenski umetnini prepozna svoj umetniški ideal. Refleksija nam govori o tesni telesni povezanosti med umetnikom izvajalcem in avditorijem. Kritik analizira ta odnos in ga zapisuje. Naj ponovim mnogokrat izraženo misel v svetu umetnosti: gledališče je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo. V njej bdi kritična zavest človeštva.

05.10.2019 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   Jan Krmelj   Nika Prusnik Kardum   Triadni balet   Oskar Schlemmer   Paul Hindemith   Simon Šerbinek   Mateja Gaber   Hana Gaber

Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

Moj današnji komentar je refleks človeka, ki je po poklicu gledališki umetnik in ne kritik. To besedilo ne bo zadovoljilo nujnosti kritičnega govora; kritične distance med umetnikom in kritikom. Moj komentar je refleks priče, ki je prisostvovala procesiranju pomembne odrske umetnine mladega gledališkega umetnika Jana Krmelja. Neverjetno presenetljivo je kako ima ljubljanska skupnost veliko število odličnih gledaliških umetnikov. Predvsem takih, ki se odgovorno posvečajo umetniškemu eksperimentu. Jan Krmelj je zagotovo eden najizobraženejših in najpogumnejših.

 

Vsako umetniško eksperimentiranje zahteva natančno predanalizo in analizo po izvedbi poizkusa. V gledališču je vse v navzkrižnih pogledih med telesnostjo odra in avditorija. Pogledi projecirajo zavest izven časovnih okvirjev epohe. V Triadnem baletu Jana Krmelja in Nike Prusnik Kardum, ki je bil uprizorjen prejšni teden ob stoletnici ljubljanske univerze in Filozofske fakultete v Sokolskem domu na Taboru, smo gledali primerjavo med dvema projekcijama dveh stoletij. Primerjavo med prelomno predstavo Triadni balet, ki so jo eksperimentalno razvili na Bauhausu pod vodstvom kiparja Oskarja Schlemmerja, in analitskim modelom Jana Krmelja, ki je bil uprizorjen sto let kasneje. Schlemmerjev Triadni balet je bil izveden konec meseca septembra leta 1922 v Stuttgartu na glasbo Paula Hindemitha. O njem bi vam lahko dneve in dneve predaval. Na vašo srečo imam pred  seboj izvrsten analitsko-umetniški proizvod izjemno talanetiranega umetnika, ki se ni zapletel v zanko rekonstrukcije, ki je razvil samosvojo zavest o razliki med klasično figurativno telesnostjo, abstraktno telesnostjo Bauhausa in abstraktno protezo. Ni se zapletel v že mnogokrat rekonstruirano mehaničnost Triadnega baleta. Razvil je odnos med biomehanično abstrakcijo in fizično telesnostjo studia (tele/vizijo).

 

To, kar je Jan Krmelj osvojil in prenesel iz Schlemmerjevega prototipa v svojo umetnino, je:

 

a.) ballare, balet - ples. Ples je umetnost gibanja, telo se transfigurira v plesno dejanje.

 

b.) Triadnost. To je skupina treh enot, ki zastopajo tri principe v imenu enega!

 

c.) V scenskem prostoru je zadržal plastenje radikalnih avantgardnih praks.

 

 

Krmeljev odnos do historičnega Triadnega baleta je v osnovi boj proti institualizaciji mitskega dogodka v imenu nekritičnega ponavljanja. Ključna koordinata predstave je enota, ki jo gledamo v univerzalnem, studijskem času. Manifestira se s prisotnostjo objekta - svete kamere. Prisostvovali smo dogodku v univerzalnem studiu: V kraju kjer se nam vrača vse, v katerega vstopa vse. Vse, samo ne sedanjost (Claude Rabant). V umetnosti vstopamo v prostore samo zato, da bi s v njih zgubili. Opazujemo dele celote in lastnosti teh delov. Seveda pa so deli uglašeni z našo predstavo o celoti. Produkcijski presežek Krmeljevega Tridanega baleta sta omogočili Mateja in Hana Gaber.

 

 

Prva enota Triadnega baleta

 

V scenskem prostoru smo videli izjemno atmosfero, ki nam je vzpostavila zavest o mitskem svetu. Otvoritveni prizor je dobesedno drsel pred nami. Drsenje je stopnjevalo energijo gibalnega materiala. V njem nismo prisostvovali ritmizirani plesnosti. Ritmizacija zagotovo ni mera Krmeljeve gledališke umetnine, temeveč dresnje po atonalnosti. V prvi enoti triade smo z distance opazovali cono, v kateri se je pred nami odvijala proizvodnja znakovnosti. Proizvodnja onostranstva, ki zaupa v poetsko, ki zaupa v naravo organskega. V prvi enoti se je vzpostavljala gibalna koda, gibanje izven psihološko motiviranega materiala in brez historičnih plesnih tehnik. Ves ples je bil posvečen oblikovanju enkratnega in učinkovitega preseka scenskega prizora. Ta, ki je prišel gledati ples kot stilem, je utihnil in počakal na konec predstave.

 

Res je: živimo v budnem stanju! 

 

S prefinjenim drsenjem se je izoblikovala gledališka pokrajina, ki smo ji zaupali. Po dolgem obdobju sem v našem mestu uzrl popolnoma novo gledališko pokrajino, ki se ni sklicevala ne na resničnosti, še manj pa na plesne tehnike. Gledališka bitja z otrokom vred so se bojevala za telesnost vseh telesnosti, za gledališče samo (Bor Prokofijev, Andraž Prokofijev, Nace Novak, Arne Zalar). V prvem delu je bil gledalec univerzalni opazovalec začetka zgodovinjenja kozmosa. Točno to smo gledali na odru pa naj se prebere še tako nemogoče.

 

 

Druga enota Triadnega baleta

 

Triadnost pri Janu Krmelju pomeni trodelnost z razlogom. V drugem delu se je izrisalo v zmehačanem pogledu nepopolno telo. Izvrsten igralec Simon Šerbinek je v času študija na AGRFT izgubil obe nogi od kolen navzdol. Naj vam povem, da je kasneje tudi uspešno diplomiral na AGRFT in še na slavistiki. Danes dela v gledališču kot lektor. S svojim nepopolnim telesom je v predstavi obredno modeliral prostor, s središčenjem je biomehaniziral prostor vloge Simeona. Končno sem dočakal v naši skupnosti novoveško gledališko obrednost. Navkljub metafizičnemu zastavku smo v drugi enoti doživljali inteligentne studiske signale. Po dolgem času je slovenski narodnjaški volonterizem izginil iz scenskega prostora. V drugi enoti triade je drsenje začelo počasi izginjati. Vzpostavila se je predstava prekinitev. Nastavki oziroma gledališke informacije iz prve enote pa niso popolnoma izginili. V drugi enoti smo iz totala prešli v svet detailov. Vstopili smo v tematski fokus: v manjko uda, v manjko podaljška telesa, v usodni manjko. Iz iluzije prvega dela, ki je z mehaničnim ovnom zastopal tragični čas, smo v drugi enoti vstopili v studijsko resničnost, v katero smo se vklapljali in izklapljali. Protagonist nam je s pomočjo treh mladih plesalcev pošiljal sporočila iz bodočnosti. Gledali smo boj za življenje (Borghes) utrujenega človeka.Tako je druga triada postala dobesedni studio: soba za učenje. V njej se je iluzija iz prevega dela izoblikovala v nujnost, v resničnost. Drugače ni moglo biti. Nič nam ni pomagala gledališka iluzija, temveč le vitalizem junaka. Njegova širokogrudnost do nas vseh. Tako kot pri Brueglu z njegovimi slikovnimi polji polnimi montiranih udov.

 

 

Tretja enota Triadenga baleta

 

Razuditi se! Ne potrebovati udov. Sam sem ta čudež brez čudeža doživel v breztežnosti, kjer se je telo za nekaj trenutkov preoblikovalo v nekaj popolnoma drugega. Vsaj začasno. V predstavi Jana Krmelja smo gledali v tretji enoti vstop fenomena protez. Gledali smo pogojno razumljen drugi evolucijski dvig: ne stran od telesnosti, temveč nazaj k telesu. V tretji enoti smo gledali in poslušali (izvrstna galsba Gašperja Torhe in Kristjana Kroupa) zvočno osciliranje univerzuma. Tretja enota predstave je bila naseljena v avditoriju. Odzvanjala je v inteligenci avditorija. Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

 

Napovedi in prerokbe: Tisto, kar lahko napovemo, se lahko tudi zgodi. Jan Krmelj je umetnik, ki na glas govori z jezikom gledališča. Zaprite oči. Zadržite dih za tri sekunde in vstopite v nepopolno telo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
13
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
22
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.026
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.903
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.541
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.429
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.281
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.354
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.379
08/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.579
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.217
10/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 916