Komentar

Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo

Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V umetniških refleksijah gledamo ozaveščeno spominjanje. Še posebej je to razvidno v zvrsteh, ki so v svojem bistvu minljive. Gledališka refleksija je odraz človeka, ki teži k temu, da v scenski umetnini prepozna svoj umetniški ideal. Refleksija nam govori o tesni telesni povezanosti med umetnikom izvajalcem in avditorijem. Kritik analizira ta odnos in ga zapisuje. Naj ponovim mnogokrat izraženo misel v svetu umetnosti: gledališče je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo. V njej bdi kritična zavest človeštva.

05.10.2019 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   Jan Krmelj   Nika Prusnik Kardum   Triadni balet   Oskar Schlemmer   Paul Hindemith   Simon Šerbinek   Mateja Gaber   Hana Gaber

Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

Moj današnji komentar je refleks človeka, ki je po poklicu gledališki umetnik in ne kritik. To besedilo ne bo zadovoljilo nujnosti kritičnega govora; kritične distance med umetnikom in kritikom. Moj komentar je refleks priče, ki je prisostvovala procesiranju pomembne odrske umetnine mladega gledališkega umetnika Jana Krmelja. Neverjetno presenetljivo je kako ima ljubljanska skupnost veliko število odličnih gledaliških umetnikov. Predvsem takih, ki se odgovorno posvečajo umetniškemu eksperimentu. Jan Krmelj je zagotovo eden najizobraženejših in najpogumnejših.

 

Vsako umetniško eksperimentiranje zahteva natančno predanalizo in analizo po izvedbi poizkusa. V gledališču je vse v navzkrižnih pogledih med telesnostjo odra in avditorija. Pogledi projecirajo zavest izven časovnih okvirjev epohe. V Triadnem baletu Jana Krmelja in Nike Prusnik Kardum, ki je bil uprizorjen prejšni teden ob stoletnici ljubljanske univerze in Filozofske fakultete v Sokolskem domu na Taboru, smo gledali primerjavo med dvema projekcijama dveh stoletij. Primerjavo med prelomno predstavo Triadni balet, ki so jo eksperimentalno razvili na Bauhausu pod vodstvom kiparja Oskarja Schlemmerja, in analitskim modelom Jana Krmelja, ki je bil uprizorjen sto let kasneje. Schlemmerjev Triadni balet je bil izveden konec meseca septembra leta 1922 v Stuttgartu na glasbo Paula Hindemitha. O njem bi vam lahko dneve in dneve predaval. Na vašo srečo imam pred  seboj izvrsten analitsko-umetniški proizvod izjemno talanetiranega umetnika, ki se ni zapletel v zanko rekonstrukcije, ki je razvil samosvojo zavest o razliki med klasično figurativno telesnostjo, abstraktno telesnostjo Bauhausa in abstraktno protezo. Ni se zapletel v že mnogokrat rekonstruirano mehaničnost Triadnega baleta. Razvil je odnos med biomehanično abstrakcijo in fizično telesnostjo studia (tele/vizijo).

 

To, kar je Jan Krmelj osvojil in prenesel iz Schlemmerjevega prototipa v svojo umetnino, je:

 

a.) ballare, balet - ples. Ples je umetnost gibanja, telo se transfigurira v plesno dejanje.

 

b.) Triadnost. To je skupina treh enot, ki zastopajo tri principe v imenu enega!

 

c.) V scenskem prostoru je zadržal plastenje radikalnih avantgardnih praks.

 

 

Krmeljev odnos do historičnega Triadnega baleta je v osnovi boj proti institualizaciji mitskega dogodka v imenu nekritičnega ponavljanja. Ključna koordinata predstave je enota, ki jo gledamo v univerzalnem, studijskem času. Manifestira se s prisotnostjo objekta - svete kamere. Prisostvovali smo dogodku v univerzalnem studiu: V kraju kjer se nam vrača vse, v katerega vstopa vse. Vse, samo ne sedanjost (Claude Rabant). V umetnosti vstopamo v prostore samo zato, da bi s v njih zgubili. Opazujemo dele celote in lastnosti teh delov. Seveda pa so deli uglašeni z našo predstavo o celoti. Produkcijski presežek Krmeljevega Tridanega baleta sta omogočili Mateja in Hana Gaber.

 

 

Prva enota Triadnega baleta

 

V scenskem prostoru smo videli izjemno atmosfero, ki nam je vzpostavila zavest o mitskem svetu. Otvoritveni prizor je dobesedno drsel pred nami. Drsenje je stopnjevalo energijo gibalnega materiala. V njem nismo prisostvovali ritmizirani plesnosti. Ritmizacija zagotovo ni mera Krmeljeve gledališke umetnine, temeveč dresnje po atonalnosti. V prvi enoti triade smo z distance opazovali cono, v kateri se je pred nami odvijala proizvodnja znakovnosti. Proizvodnja onostranstva, ki zaupa v poetsko, ki zaupa v naravo organskega. V prvi enoti se je vzpostavljala gibalna koda, gibanje izven psihološko motiviranega materiala in brez historičnih plesnih tehnik. Ves ples je bil posvečen oblikovanju enkratnega in učinkovitega preseka scenskega prizora. Ta, ki je prišel gledati ples kot stilem, je utihnil in počakal na konec predstave.

 

Res je: živimo v budnem stanju! 

 

S prefinjenim drsenjem se je izoblikovala gledališka pokrajina, ki smo ji zaupali. Po dolgem obdobju sem v našem mestu uzrl popolnoma novo gledališko pokrajino, ki se ni sklicevala ne na resničnosti, še manj pa na plesne tehnike. Gledališka bitja z otrokom vred so se bojevala za telesnost vseh telesnosti, za gledališče samo (Bor Prokofijev, Andraž Prokofijev, Nace Novak, Arne Zalar). V prvem delu je bil gledalec univerzalni opazovalec začetka zgodovinjenja kozmosa. Točno to smo gledali na odru pa naj se prebere še tako nemogoče.

 

 

Druga enota Triadnega baleta

 

Triadnost pri Janu Krmelju pomeni trodelnost z razlogom. V drugem delu se je izrisalo v zmehačanem pogledu nepopolno telo. Izvrsten igralec Simon Šerbinek je v času študija na AGRFT izgubil obe nogi od kolen navzdol. Naj vam povem, da je kasneje tudi uspešno diplomiral na AGRFT in še na slavistiki. Danes dela v gledališču kot lektor. S svojim nepopolnim telesom je v predstavi obredno modeliral prostor, s središčenjem je biomehaniziral prostor vloge Simeona. Končno sem dočakal v naši skupnosti novoveško gledališko obrednost. Navkljub metafizičnemu zastavku smo v drugi enoti doživljali inteligentne studiske signale. Po dolgem času je slovenski narodnjaški volonterizem izginil iz scenskega prostora. V drugi enoti triade je drsenje začelo počasi izginjati. Vzpostavila se je predstava prekinitev. Nastavki oziroma gledališke informacije iz prve enote pa niso popolnoma izginili. V drugi enoti smo iz totala prešli v svet detailov. Vstopili smo v tematski fokus: v manjko uda, v manjko podaljška telesa, v usodni manjko. Iz iluzije prvega dela, ki je z mehaničnim ovnom zastopal tragični čas, smo v drugi enoti vstopili v studijsko resničnost, v katero smo se vklapljali in izklapljali. Protagonist nam je s pomočjo treh mladih plesalcev pošiljal sporočila iz bodočnosti. Gledali smo boj za življenje (Borghes) utrujenega človeka.Tako je druga triada postala dobesedni studio: soba za učenje. V njej se je iluzija iz prevega dela izoblikovala v nujnost, v resničnost. Drugače ni moglo biti. Nič nam ni pomagala gledališka iluzija, temveč le vitalizem junaka. Njegova širokogrudnost do nas vseh. Tako kot pri Brueglu z njegovimi slikovnimi polji polnimi montiranih udov.

 

 

Tretja enota Triadenga baleta

 

Razuditi se! Ne potrebovati udov. Sam sem ta čudež brez čudeža doživel v breztežnosti, kjer se je telo za nekaj trenutkov preoblikovalo v nekaj popolnoma drugega. Vsaj začasno. V predstavi Jana Krmelja smo gledali v tretji enoti vstop fenomena protez. Gledali smo pogojno razumljen drugi evolucijski dvig: ne stran od telesnosti, temveč nazaj k telesu. V tretji enoti smo gledali in poslušali (izvrstna galsba Gašperja Torhe in Kristjana Kroupa) zvočno osciliranje univerzuma. Tretja enota predstave je bila naseljena v avditoriju. Odzvanjala je v inteligenci avditorija. Po zelo dolgem času sem sedel v Ljubljani v hiperinteligentnem avditoriju.

 

Napovedi in prerokbe: Tisto, kar lahko napovemo, se lahko tudi zgodi. Jan Krmelj je umetnik, ki na glas govori z jezikom gledališča. Zaprite oči. Zadržite dih za tri sekunde in vstopite v nepopolno telo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923