Razkrivamo

Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov

Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar za zdaj še ne misli odstopiti kot zunanji minister, četudi na ministrstvu za zunanje zadeve vladajo kaotične razmere, celotna slovenska diplomacija pa je dosegla najnižjo točko po osamosvojitvi. Če bi želeli sanirati škodo, urediti kadrovsko anarhijo in nemudoma ukiniti politična imenovanja na veleposlaniška mesta, potem bi moral Cerar že jutri oditi s položaja, so prepričani naši viri na Mladiki.

08.10.2019 21:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Mladika   diplomacija   Miro Cerar   Igor Šoltes   Združeni narodi   Beograd   Borut Pahor   Samuel Žbogar   Darja Bavdež Kuret   Simona Leskovar   Marjan Šarec

Fotomontaža: portal+

Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji palače Združenih narodov varnostniki niso spustili v stavbo, ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. 

Zadnja neuradna informacija, ki je prišla iz Mladike, sedeža slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, se nanaša na bodočega veleposlanika v Beogradu. Tja naj bi si želel Igor Šoltes, ki ga je Šarčev strankarski tajnik Brane Kralj nedavno - hote ali nehote - grdo namočil v aferi Uradni list. O tem, ali je nekdanji evropski poslanec in predsednik Računskega sodišča vedel, kakšna lobiranja potekajo v zakulisju, je danes nepomembno. Pač pa utegne biti precej hrupa okoli informacije, da bi ga lahko vlada teoretično, v okviru t.i. politične veleposlaniške kvote dejansko predlagala za veleposlanika v Srbiji, predsednik republike Borut Pahor pa bi bržkone na koncu vseeno podpisal ukaz o imenovanju. Šoltesa smo seveda vprašali, kaj je na tem, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo dobili. Če informacija drži, potem bo imel Miro Cerar, znan po svoji neodločnosti, znova problem: kaj narediti s Šoltesom, ga "spraviti" skozi proceduro in poslati v Beograd (in se soočiti z nekaj javne kritike, o tem ni dvoma), ali pa najti način, da si Šoltes bodisi premisli bodisi dobi kakšno drugo službo (ki jo bo po preteku prejemanja nadomestila iz Evropskega parlamenta potreboval). Ko gre za takšna, torej eklatantno politična veleposlaniška imenovanja, je za ministra precej bolj kot medijska kritika neprijetna notranja klima na ministrstvu, kjer so že nekaj časa podobno sprti med seboj kot na Slovenski obveščavalno-varnostni službi (Sova).

 

Šoltes bi teoretično lahko šel skozi postopek imenovanja takoj, ko Janez Lenarčič odide za evropskega komisarja v Bruselj, torej v vsakem primeru do konca leta. Aktualni veleposlanik v Begradu Iztok Jarc je sicer komaj četrti diplomatski predstavnik Slovenije v Srbiji, saj so se diplomatski odnosi vzpostavili šele po padcu Miloševićeve diktature. V Beogradu so bili tako doslej pred Jarcem Borut Šuklje (2000-2004), Miroslav Luci (2005-2009) in Franci But (2010-2014). Zanimivo, da so bili trije od štirih ambasadorjev tako ali drugače bivši politiki (Šuklje, Luci, But), kar bi utegnil kdo razumeti kot alibi za Šoltesovo imenovanje. Ob tem ni zanemarljiva tudi simbolična zgodovinska oziroma ideološka konotacija takšnega imenovanja, saj gre za vnuka nekdanjega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja, ki je bil vse do svoje smrti (1979) ves čas Titova desna roka oziroma "brat številka dve" v Jugoslaviji. Ali bi Šoltesov prihod v Srbiji res sprejeli izključno s simpatijami, je sicer diskutabilno, vendar dopuščamo možnost, da reakcije ne bi bile negativne.

 

 

Borut Pahor in Samuel Žbogar sta konec leta 2009 poskrbela za uvedbo t.i. politične kvote v diplomaciji.

 

 

Seveda pa je na prvem mestu vprašanje kandidatovih referenc in sposobnosti. Tu pa se utegne Šoltes podobno kot v aferi Uradni list ujeti v mrežo "višjih interesov". Politična kvota pri imenovanju veleposlanikov zagotovo ni Cerarjeva ali Erjavčeva kaprica; je pa res, da sta jo oba pošteno izkoristila oziroma zlorabila. Za kaj sploh gre? Gre za pravico ministrstva za zunanje zadeve (beri: ministra), da na določen odstotek diplomatskih funkcij v tujini imenuje neprofesionalne, največkrat politične kandidate. Takšna "politična kvota" se je pojavila v času Pahorjeve vlade, ko je Mladiko vodil Samuel Žbogar, ki zadnja leta v imenu Evropske komisije ustvarja politične krize na Balkanu (Kosovo, Makedonija). V času ministra Rupla je bila politična kvota 0 %, Žbogar pa je z novelo zakona o zunanjih zadevah, ki je stopila v veljavo 12. januarja 2010, dosegel uvedbo t.i. nekariernih diplomatov, pri čemer je kasneje prišlo tudi do hude zlorabe interpretacije zakonske dikcije, kajti novela zakona sploh nikjer ne govori o tem, da lahko 10 % veleposlaniških mest zasedejo nekarierni, neprofesionalni oziroma politični kandidati, pač pa pravi, da je lahko največ 10 % vseh diplomatov (!) nekariernih, kar pa je bistvena razlika.

 

Toda Cerarju ne moremo očitati samo naklonjenost političnemu kadrovanju na veleposlaniška mesta, ampak tudi slabo koordinacijo zunanje politike, odsotnost vsake strategije (še zlasti do Hrvaške) in ustvarjanje prvo- in drugorazrednih diplomatov. To zadnje je na Mladiki postalo še posebej očitno: tisti, ki so tako ali drugače blizu ministru, se lahko selijo iz ambasade v ambasado, medtem ko tisti, ki so se zamerili trenutnim šefom, ostajajo v Ljubljani. Včasih so rekli, da jih dajo v "hladilnico" (to je pomenilo, da so premeščeni v enega izmed oddelkov MZZ, kjer delajo nekaj, česar nihče niti ne pogleda, oceni ali prebere).

 

 

Darja Bavdaž Kuret, še en biser slovenske diplomacije, v družbi Mira Cerarja in Marjana Šarca.

 

 

Ob takšni razpuščenosti, ki vlada pod Cerarjem na Mladiki, se seveda dogajajo tudi stvari, ki se v nekih normalnih razmerah ne bi. Naj omenimo dva dogodka, ki so jih mainstream mediji uspeli spregledati: Pahorjeva izjava glede Turčije na Blejskem strateškem forumu in fiasko na recepciji Združenih narodov v New Yorku. V prvem primeru je šlo za nenavadno ostro stališče slovenskega predsednika do vprašanja turškega članstva v EU, ki je seveda sprožilo kar nekaj jeze v Ankari, saj je Erdogan očitno napačno domneval, da je Pahor njegov zaveznik v Uniji (kar se je zdelo logično, vsaj glede na pompozni Pahorjev obisk in objemanje pred leti v Turčiji, ko se je v času najhujših kritik Erdoganovega režima zaradi pogroma nad domnevnimi pučisti stran od njega obrnila vsa Evropa), zdaj pa se je izkazalo, da v bistvu ni. Toda največji kiks šele prihaja, kajti glede na turško ofenzivo proti Kurdom, ki poteka s tihim blagoslovom Trumpa in Putina, je za pričakovati ostre obsodbe s strani evropskih institucij in evropskih politikov. Bo Pahor zdaj previdno tiho? Ko bi moral biti tiho, je govoril, zdaj pa bo skoraj zagotovo tiho, ko bi moral govoriti ...

 

S podobnim sindromom se na nek način že desetletje sooča tudi slovenska diplomacija.

 

Še skok v New York, kjer se je na 74. jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov zgodilo nekaj, kar bi sodilo v rubriko Skrita kamera. Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji varnostniki niso spustili v stavbo. Razlog je bil povsem banalne, formalne narave: ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. Najsi je bila to tajnica, asistentka ali kak nižji diplomat, saj je vseeno - odgovornost za to šlamastiko nosi veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret. Kakšne so bile reakcije premierja na to, ni znano. Je pa slovenska delagacija v času, ko so "urejali" akreditacije, odšla v bližnji lokal na kavo. Neverjetno, kaj? Še bolj pa je težko verjeti, da ni bilo nobenih sankcij.

 

 

Simona Leskovar in Kazem Shafei, iranski veleposlanik v Ljubljani, 10. oktobra lani: Iranci so bili veseli njenih zagotovil, da Slovenija podpira jedrski dogovor z Iranom.

 

 

No, morda pa vseeno bodo ... a iz povsem osebnih razlogov, kajti po naših informacijah si v New York zelo želi Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar, ki glede teh ambicij lahko računa na močno podporo svojega šefa Cerarja, na drugi strani pa tudi na olajšanje vseh tistih podrejenih v Ljubljani, ki jim bi ob njenem odhodu pošteno odleglo. Darji Bavdaž Kuret se mandat sicer izteče šele prihodnje leto, zato bi jo, da bi naredili prostor Leskovarjevi, utegnili prečasno odpoklicati. Ker gre za silno neprijetno potezo, je gotovo, da si bo aktualna veleposlanica pri Združenih narodih izposlovala "tolažilno nagrado". Denimo veleposlaniško mesto v Londonu. Tam živi njen sin. Slovenska diplomacija je - kot kažejo številni primeri - v marsičem tudi family business ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.958
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.747
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.228
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.260
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.984
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.135
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.049
08/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
09/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.443
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.810