Razkrivamo

Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov

Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar za zdaj še ne misli odstopiti kot zunanji minister, četudi na ministrstvu za zunanje zadeve vladajo kaotične razmere, celotna slovenska diplomacija pa je dosegla najnižjo točko po osamosvojitvi. Če bi želeli sanirati škodo, urediti kadrovsko anarhijo in nemudoma ukiniti politična imenovanja na veleposlaniška mesta, potem bi moral Cerar že jutri oditi s položaja, so prepričani naši viri na Mladiki.

08.10.2019 21:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Mladika   diplomacija   Miro Cerar   Igor Šoltes   Združeni narodi   Beograd   Borut Pahor   Samuel Žbogar   Darja Bavdež Kuret   Simona Leskovar   Marjan Šarec

Fotomontaža: portal+

Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji palače Združenih narodov varnostniki niso spustili v stavbo, ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. 

Zadnja neuradna informacija, ki je prišla iz Mladike, sedeža slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, se nanaša na bodočega veleposlanika v Beogradu. Tja naj bi si želel Igor Šoltes, ki ga je Šarčev strankarski tajnik Brane Kralj nedavno - hote ali nehote - grdo namočil v aferi Uradni list. O tem, ali je nekdanji evropski poslanec in predsednik Računskega sodišča vedel, kakšna lobiranja potekajo v zakulisju, je danes nepomembno. Pač pa utegne biti precej hrupa okoli informacije, da bi ga lahko vlada teoretično, v okviru t.i. politične veleposlaniške kvote dejansko predlagala za veleposlanika v Srbiji, predsednik republike Borut Pahor pa bi bržkone na koncu vseeno podpisal ukaz o imenovanju. Šoltesa smo seveda vprašali, kaj je na tem, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo dobili. Če informacija drži, potem bo imel Miro Cerar, znan po svoji neodločnosti, znova problem: kaj narediti s Šoltesom, ga "spraviti" skozi proceduro in poslati v Beograd (in se soočiti z nekaj javne kritike, o tem ni dvoma), ali pa najti način, da si Šoltes bodisi premisli bodisi dobi kakšno drugo službo (ki jo bo po preteku prejemanja nadomestila iz Evropskega parlamenta potreboval). Ko gre za takšna, torej eklatantno politična veleposlaniška imenovanja, je za ministra precej bolj kot medijska kritika neprijetna notranja klima na ministrstvu, kjer so že nekaj časa podobno sprti med seboj kot na Slovenski obveščavalno-varnostni službi (Sova).

 

Šoltes bi teoretično lahko šel skozi postopek imenovanja takoj, ko Janez Lenarčič odide za evropskega komisarja v Bruselj, torej v vsakem primeru do konca leta. Aktualni veleposlanik v Begradu Iztok Jarc je sicer komaj četrti diplomatski predstavnik Slovenije v Srbiji, saj so se diplomatski odnosi vzpostavili šele po padcu Miloševićeve diktature. V Beogradu so bili tako doslej pred Jarcem Borut Šuklje (2000-2004), Miroslav Luci (2005-2009) in Franci But (2010-2014). Zanimivo, da so bili trije od štirih ambasadorjev tako ali drugače bivši politiki (Šuklje, Luci, But), kar bi utegnil kdo razumeti kot alibi za Šoltesovo imenovanje. Ob tem ni zanemarljiva tudi simbolična zgodovinska oziroma ideološka konotacija takšnega imenovanja, saj gre za vnuka nekdanjega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja, ki je bil vse do svoje smrti (1979) ves čas Titova desna roka oziroma "brat številka dve" v Jugoslaviji. Ali bi Šoltesov prihod v Srbiji res sprejeli izključno s simpatijami, je sicer diskutabilno, vendar dopuščamo možnost, da reakcije ne bi bile negativne.

 

 

Borut Pahor in Samuel Žbogar sta konec leta 2009 poskrbela za uvedbo t.i. politične kvote v diplomaciji.

 

 

Seveda pa je na prvem mestu vprašanje kandidatovih referenc in sposobnosti. Tu pa se utegne Šoltes podobno kot v aferi Uradni list ujeti v mrežo "višjih interesov". Politična kvota pri imenovanju veleposlanikov zagotovo ni Cerarjeva ali Erjavčeva kaprica; je pa res, da sta jo oba pošteno izkoristila oziroma zlorabila. Za kaj sploh gre? Gre za pravico ministrstva za zunanje zadeve (beri: ministra), da na določen odstotek diplomatskih funkcij v tujini imenuje neprofesionalne, največkrat politične kandidate. Takšna "politična kvota" se je pojavila v času Pahorjeve vlade, ko je Mladiko vodil Samuel Žbogar, ki zadnja leta v imenu Evropske komisije ustvarja politične krize na Balkanu (Kosovo, Makedonija). V času ministra Rupla je bila politična kvota 0 %, Žbogar pa je z novelo zakona o zunanjih zadevah, ki je stopila v veljavo 12. januarja 2010, dosegel uvedbo t.i. nekariernih diplomatov, pri čemer je kasneje prišlo tudi do hude zlorabe interpretacije zakonske dikcije, kajti novela zakona sploh nikjer ne govori o tem, da lahko 10 % veleposlaniških mest zasedejo nekarierni, neprofesionalni oziroma politični kandidati, pač pa pravi, da je lahko največ 10 % vseh diplomatov (!) nekariernih, kar pa je bistvena razlika.

 

Toda Cerarju ne moremo očitati samo naklonjenost političnemu kadrovanju na veleposlaniška mesta, ampak tudi slabo koordinacijo zunanje politike, odsotnost vsake strategije (še zlasti do Hrvaške) in ustvarjanje prvo- in drugorazrednih diplomatov. To zadnje je na Mladiki postalo še posebej očitno: tisti, ki so tako ali drugače blizu ministru, se lahko selijo iz ambasade v ambasado, medtem ko tisti, ki so se zamerili trenutnim šefom, ostajajo v Ljubljani. Včasih so rekli, da jih dajo v "hladilnico" (to je pomenilo, da so premeščeni v enega izmed oddelkov MZZ, kjer delajo nekaj, česar nihče niti ne pogleda, oceni ali prebere).

 

 

Darja Bavdaž Kuret, še en biser slovenske diplomacije, v družbi Mira Cerarja in Marjana Šarca.

 

 

Ob takšni razpuščenosti, ki vlada pod Cerarjem na Mladiki, se seveda dogajajo tudi stvari, ki se v nekih normalnih razmerah ne bi. Naj omenimo dva dogodka, ki so jih mainstream mediji uspeli spregledati: Pahorjeva izjava glede Turčije na Blejskem strateškem forumu in fiasko na recepciji Združenih narodov v New Yorku. V prvem primeru je šlo za nenavadno ostro stališče slovenskega predsednika do vprašanja turškega članstva v EU, ki je seveda sprožilo kar nekaj jeze v Ankari, saj je Erdogan očitno napačno domneval, da je Pahor njegov zaveznik v Uniji (kar se je zdelo logično, vsaj glede na pompozni Pahorjev obisk in objemanje pred leti v Turčiji, ko se je v času najhujših kritik Erdoganovega režima zaradi pogroma nad domnevnimi pučisti stran od njega obrnila vsa Evropa), zdaj pa se je izkazalo, da v bistvu ni. Toda največji kiks šele prihaja, kajti glede na turško ofenzivo proti Kurdom, ki poteka s tihim blagoslovom Trumpa in Putina, je za pričakovati ostre obsodbe s strani evropskih institucij in evropskih politikov. Bo Pahor zdaj previdno tiho? Ko bi moral biti tiho, je govoril, zdaj pa bo skoraj zagotovo tiho, ko bi moral govoriti ...

 

S podobnim sindromom se na nek način že desetletje sooča tudi slovenska diplomacija.

 

Še skok v New York, kjer se je na 74. jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov zgodilo nekaj, kar bi sodilo v rubriko Skrita kamera. Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji varnostniki niso spustili v stavbo. Razlog je bil povsem banalne, formalne narave: ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. Najsi je bila to tajnica, asistentka ali kak nižji diplomat, saj je vseeno - odgovornost za to šlamastiko nosi veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret. Kakšne so bile reakcije premierja na to, ni znano. Je pa slovenska delagacija v času, ko so "urejali" akreditacije, odšla v bližnji lokal na kavo. Neverjetno, kaj? Še bolj pa je težko verjeti, da ni bilo nobenih sankcij.

 

 

Simona Leskovar in Kazem Shafei, iranski veleposlanik v Ljubljani, 10. oktobra lani: Iranci so bili veseli njenih zagotovil, da Slovenija podpira jedrski dogovor z Iranom.

 

 

No, morda pa vseeno bodo ... a iz povsem osebnih razlogov, kajti po naših informacijah si v New York zelo želi Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar, ki glede teh ambicij lahko računa na močno podporo svojega šefa Cerarja, na drugi strani pa tudi na olajšanje vseh tistih podrejenih v Ljubljani, ki jim bi ob njenem odhodu pošteno odleglo. Darji Bavdaž Kuret se mandat sicer izteče šele prihodnje leto, zato bi jo, da bi naredili prostor Leskovarjevi, utegnili prečasno odpoklicati. Ker gre za silno neprijetno potezo, je gotovo, da si bo aktualna veleposlanica pri Združenih narodih izposlovala "tolažilno nagrado". Denimo veleposlaniško mesto v Londonu. Tam živi njen sin. Slovenska diplomacija je - kot kažejo številni primeri - v marsičem tudi family business ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
26
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.313
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.617
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.532
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.109
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.098
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.304
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.071
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 960
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 543