Razkrivamo

Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov

Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar za zdaj še ne misli odstopiti kot zunanji minister, četudi na ministrstvu za zunanje zadeve vladajo kaotične razmere, celotna slovenska diplomacija pa je dosegla najnižjo točko po osamosvojitvi. Če bi želeli sanirati škodo, urediti kadrovsko anarhijo in nemudoma ukiniti politična imenovanja na veleposlaniška mesta, potem bi moral Cerar že jutri oditi s položaja, so prepričani naši viri na Mladiki.

08.10.2019 21:40
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Mladika   diplomacija   Miro Cerar   Igor Šoltes   Združeni narodi   Beograd   Borut Pahor   Samuel Žbogar   Darja Bavdež Kuret   Simona Leskovar   Marjan Šarec

Fotomontaža: portal+

Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji palače Združenih narodov varnostniki niso spustili v stavbo, ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. 

Zadnja neuradna informacija, ki je prišla iz Mladike, sedeža slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, se nanaša na bodočega veleposlanika v Beogradu. Tja naj bi si želel Igor Šoltes, ki ga je Šarčev strankarski tajnik Brane Kralj nedavno - hote ali nehote - grdo namočil v aferi Uradni list. O tem, ali je nekdanji evropski poslanec in predsednik Računskega sodišča vedel, kakšna lobiranja potekajo v zakulisju, je danes nepomembno. Pač pa utegne biti precej hrupa okoli informacije, da bi ga lahko vlada teoretično, v okviru t.i. politične veleposlaniške kvote dejansko predlagala za veleposlanika v Srbiji, predsednik republike Borut Pahor pa bi bržkone na koncu vseeno podpisal ukaz o imenovanju. Šoltesa smo seveda vprašali, kaj je na tem, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo dobili. Če informacija drži, potem bo imel Miro Cerar, znan po svoji neodločnosti, znova problem: kaj narediti s Šoltesom, ga "spraviti" skozi proceduro in poslati v Beograd (in se soočiti z nekaj javne kritike, o tem ni dvoma), ali pa najti način, da si Šoltes bodisi premisli bodisi dobi kakšno drugo službo (ki jo bo po preteku prejemanja nadomestila iz Evropskega parlamenta potreboval). Ko gre za takšna, torej eklatantno politična veleposlaniška imenovanja, je za ministra precej bolj kot medijska kritika neprijetna notranja klima na ministrstvu, kjer so že nekaj časa podobno sprti med seboj kot na Slovenski obveščavalno-varnostni službi (Sova).

 

Šoltes bi teoretično lahko šel skozi postopek imenovanja takoj, ko Janez Lenarčič odide za evropskega komisarja v Bruselj, torej v vsakem primeru do konca leta. Aktualni veleposlanik v Begradu Iztok Jarc je sicer komaj četrti diplomatski predstavnik Slovenije v Srbiji, saj so se diplomatski odnosi vzpostavili šele po padcu Miloševićeve diktature. V Beogradu so bili tako doslej pred Jarcem Borut Šuklje (2000-2004), Miroslav Luci (2005-2009) in Franci But (2010-2014). Zanimivo, da so bili trije od štirih ambasadorjev tako ali drugače bivši politiki (Šuklje, Luci, But), kar bi utegnil kdo razumeti kot alibi za Šoltesovo imenovanje. Ob tem ni zanemarljiva tudi simbolična zgodovinska oziroma ideološka konotacija takšnega imenovanja, saj gre za vnuka nekdanjega komunističnega voditelja Edvarda Kardelja, ki je bil vse do svoje smrti (1979) ves čas Titova desna roka oziroma "brat številka dve" v Jugoslaviji. Ali bi Šoltesov prihod v Srbiji res sprejeli izključno s simpatijami, je sicer diskutabilno, vendar dopuščamo možnost, da reakcije ne bi bile negativne.

 

 

Borut Pahor in Samuel Žbogar sta konec leta 2009 poskrbela za uvedbo t.i. politične kvote v diplomaciji.

 

 

Seveda pa je na prvem mestu vprašanje kandidatovih referenc in sposobnosti. Tu pa se utegne Šoltes podobno kot v aferi Uradni list ujeti v mrežo "višjih interesov". Politična kvota pri imenovanju veleposlanikov zagotovo ni Cerarjeva ali Erjavčeva kaprica; je pa res, da sta jo oba pošteno izkoristila oziroma zlorabila. Za kaj sploh gre? Gre za pravico ministrstva za zunanje zadeve (beri: ministra), da na določen odstotek diplomatskih funkcij v tujini imenuje neprofesionalne, največkrat politične kandidate. Takšna "politična kvota" se je pojavila v času Pahorjeve vlade, ko je Mladiko vodil Samuel Žbogar, ki zadnja leta v imenu Evropske komisije ustvarja politične krize na Balkanu (Kosovo, Makedonija). V času ministra Rupla je bila politična kvota 0 %, Žbogar pa je z novelo zakona o zunanjih zadevah, ki je stopila v veljavo 12. januarja 2010, dosegel uvedbo t.i. nekariernih diplomatov, pri čemer je kasneje prišlo tudi do hude zlorabe interpretacije zakonske dikcije, kajti novela zakona sploh nikjer ne govori o tem, da lahko 10 % veleposlaniških mest zasedejo nekarierni, neprofesionalni oziroma politični kandidati, pač pa pravi, da je lahko največ 10 % vseh diplomatov (!) nekariernih, kar pa je bistvena razlika.

 

Toda Cerarju ne moremo očitati samo naklonjenost političnemu kadrovanju na veleposlaniška mesta, ampak tudi slabo koordinacijo zunanje politike, odsotnost vsake strategije (še zlasti do Hrvaške) in ustvarjanje prvo- in drugorazrednih diplomatov. To zadnje je na Mladiki postalo še posebej očitno: tisti, ki so tako ali drugače blizu ministru, se lahko selijo iz ambasade v ambasado, medtem ko tisti, ki so se zamerili trenutnim šefom, ostajajo v Ljubljani. Včasih so rekli, da jih dajo v "hladilnico" (to je pomenilo, da so premeščeni v enega izmed oddelkov MZZ, kjer delajo nekaj, česar nihče niti ne pogleda, oceni ali prebere).

 

 

Darja Bavdaž Kuret, še en biser slovenske diplomacije, v družbi Mira Cerarja in Marjana Šarca.

 

 

Ob takšni razpuščenosti, ki vlada pod Cerarjem na Mladiki, se seveda dogajajo tudi stvari, ki se v nekih normalnih razmerah ne bi. Naj omenimo dva dogodka, ki so jih mainstream mediji uspeli spregledati: Pahorjeva izjava glede Turčije na Blejskem strateškem forumu in fiasko na recepciji Združenih narodov v New Yorku. V prvem primeru je šlo za nenavadno ostro stališče slovenskega predsednika do vprašanja turškega članstva v EU, ki je seveda sprožilo kar nekaj jeze v Ankari, saj je Erdogan očitno napačno domneval, da je Pahor njegov zaveznik v Uniji (kar se je zdelo logično, vsaj glede na pompozni Pahorjev obisk in objemanje pred leti v Turčiji, ko se je v času najhujših kritik Erdoganovega režima zaradi pogroma nad domnevnimi pučisti stran od njega obrnila vsa Evropa), zdaj pa se je izkazalo, da v bistvu ni. Toda največji kiks šele prihaja, kajti glede na turško ofenzivo proti Kurdom, ki poteka s tihim blagoslovom Trumpa in Putina, je za pričakovati ostre obsodbe s strani evropskih institucij in evropskih politikov. Bo Pahor zdaj previdno tiho? Ko bi moral biti tiho, je govoril, zdaj pa bo skoraj zagotovo tiho, ko bi moral govoriti ...

 

S podobnim sindromom se na nek način že desetletje sooča tudi slovenska diplomacija.

 

Še skok v New York, kjer se je na 74. jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov zgodilo nekaj, kar bi sodilo v rubriko Skrita kamera. Slovenske državniške delegacije, v kateri je bil ob Cerarju in Alešu Šabedru še premier Marjan Šarec, na recepciji varnostniki niso spustili v stavbo. Razlog je bil povsem banalne, formalne narave: ker niso imeli urejene akreditacije oziroma vstopnic. Nekdo na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih ni opravil svojega dela. Najsi je bila to tajnica, asistentka ali kak nižji diplomat, saj je vseeno - odgovornost za to šlamastiko nosi veleposlanica pri ZN Darja Bavdaž Kuret. Kakšne so bile reakcije premierja na to, ni znano. Je pa slovenska delagacija v času, ko so "urejali" akreditacije, odšla v bližnji lokal na kavo. Neverjetno, kaj? Še bolj pa je težko verjeti, da ni bilo nobenih sankcij.

 

 

Simona Leskovar in Kazem Shafei, iranski veleposlanik v Ljubljani, 10. oktobra lani: Iranci so bili veseli njenih zagotovil, da Slovenija podpira jedrski dogovor z Iranom.

 

 

No, morda pa vseeno bodo ... a iz povsem osebnih razlogov, kajti po naših informacijah si v New York zelo želi Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar, ki glede teh ambicij lahko računa na močno podporo svojega šefa Cerarja, na drugi strani pa tudi na olajšanje vseh tistih podrejenih v Ljubljani, ki jim bi ob njenem odhodu pošteno odleglo. Darji Bavdaž Kuret se mandat sicer izteče šele prihodnje leto, zato bi jo, da bi naredili prostor Leskovarjevi, utegnili prečasno odpoklicati. Ker gre za silno neprijetno potezo, je gotovo, da si bo aktualna veleposlanica pri Združenih narodih izposlovala "tolažilno nagrado". Denimo veleposlaniško mesto v Londonu. Tam živi njen sin. Slovenska diplomacija je - kot kažejo številni primeri - v marsičem tudi family business ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.848
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.114
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.185
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.278
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.479
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 785
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 579
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.218
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569