Komentar

Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!

Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz območja s kurdskimi enotami. S tem je dal posredno zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Trump je kasneje resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno ni bilo nobenih težav. Z Evropsko unijo prav tako ne. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste je imel Erdogan že pripravljen odgovor: milijone sirijskih beguncev lahko kadarkoli preusmeri proti severu, proti Evropi ...

09.10.2019 22:20
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Turčija   Sirija   Kurdi   Združene države   Trump   Erdogan   Irak   Damask   Asad   Evropska unija   begunci

Foto: Getty Images

Razloge za napad turške vojske na cilje v severni Siriji je treba iskati predvsem na turški notranje-politični sceni.

Predsednik Recep T. Erdogan si z zadnjo vojaško akcijo na ozemlju Sirije skuša utrditi svoj položaj doma. Ta je bil v preteklih letih precej trden, potem pa je, najprej na parlamentarnih volitvah leta 2015 in še posebej na zadnjih lokalnih volitvah letos, doživel nekaj hudih udarcev. Povezava s skrajno desno protikurdsko stranko je postala vse bolj pomembna. Zaradi nje je moral zaostriti odnose do kurdske manjšine na jugovzhodu države in do prizadevanj kurdske manjšine v Iraku in Siriji za avtonomijo. Ogrožena naj bi bila turška nacionalna varnost. V zadnjih mesecih se je ob slabšanju ekonomskega položaja povečevalo tudi nezadovoljstvo Turkov nad prisotnostjo v državi več milijonov predvsem sirijskih beguncev. Domače prebivalstvo je v njih začelo videvati vse težje breme. Sunitska solidarnost je močno obledela.

 

Erdoganov načrt, katerega obrise je nakazal na nedavnem govoru v Generalni skupščini OZN, je na prvi pogled preprost. Turška vojska naj bi na sirijski strani meje vzpostavila posebno tamponsko cono. Dolga bi bila kakšnih 450 km in široka okoli 30 km. Vanjo bi, če je potrebno s silo, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, preselili večino sirijskih beguncev, ki jih gosti Turčija. Iz nje bi pred tem pregnali borce t.i. Kurdskih ljudskih zaščitnih enot. Turčija zanje sicer trdi, da so podaljšana roka prepovedane Kurdske delavske stranke, ki se za kurdsko avtonomijo v Turčiji bori zadnjih trideset let. Nastanitvene kapacitete za vrnjene begunce bi gradila turška podjetja, financirala pa tujina. Tako bi ubili več muh na en mah. Z menjavo etnične sestave obmejnega prebivalstva bi tudi zasejali seme napetosti med sirskim arabskim in kurdskim prebivalstvom za vrsto let.

 

Pred tem je bilo potrebno poskrbeti za malenkost ali dve. Na drugi strani meje je bilo namreč ob borcih kurdske milice nameščeno tudi nekaj sto ameriških vojakov. V bojih zoper sirijski režim, predvsem pa s pripadniki proslule Islamske države, so se Kurdi izkazali kot najbolj zvesti in tudi daleč najbolj učinkoviti ameriški zavezniki. Tako v Siriji kot Iraku, ne nazadnje pri preprečitvi genocida nad Jazidi. To tudi v ZDA priznavajo tako republikanci kot demokrati. Vendar ve se, kdo ima v Washingtonu trenutno glavno besedo. Potreben je bil en telefonski klic Erdogana predsedniku Trumpu, da je ta sklenil pripadnike ameriške vojske umakniti iz tega območja. S tem je posredno dal zeleno luč Erdoganovemu načrtu. Kasneje je resda Turkom zagrozil z ekonomskimi sankcijami, če bi se s Kurdi le preveč zapletli. Z Rusi, Iranci in sirijskem samodržcem Asadom očitno  ni bilo nobenih težav. Ti so bili kar veseli, da je prišlo do razkola v nasprotnem taboru. Naj pač Turki najprej obračunajo s Kurdi, oni pa bodo obrzdali Turke, ko bo za to čas. Režim v Damasku je formalno seveda nasprotoval vojaški akciji Turkov, vendar tokratni njihov vdor ne bi bil prvi, poleg tega pa je bilo v Siriji že tako in tako kar nekaj pripadnikov tujih vojsk.

 

 

Karikatura, ki pove vse ... (avtor: Nate Beeler)

 

 

Veseli so bili tudi preostali borci Islamske države, ki čakajo (veliko njih v kurdskih zaporih) na za njih boljše čase. Tu so seveda še Evropejci. Vdor na tuje ozemlje, uporaba sile, kratenje človekovih pravic itd. so seveda vse prej kot nedolžne zadeve. So nekaj, kar je v nasprotju z vrednotami, na katere prisega Evropa. Vendar je EU trenutno okupirana sama s seboj (z oblikovanjem nove komisije) in Brexitom. Za morebitne izraze nezadovoljstva, pozive in proteste pa je imel Erdogan pripravljen odgovor. Milijone sirijskih beguncev lahko preusmeri proti severu namesto proti jugu. Turški predsednik se je očitno odločil, da je vredno tvegati.

 

Ali mu bo načrt uspel, bo pokazal čas. Zgodbe, ki se začenjajo na Bližnjem vzhodu, imajo običajno posledice, ki si jih njeni akterji niso želeli oziroma nanje niso računali. Nepredvidljiv ameriški predsednik pod pritiskom lastnih republikancev lahko potegne za zavoro. Kurdi so se v preteklosti izkazali kot zelo žilavi borci itd. Erdogan si bo za nekaj časa na domačih tleh očitno opomogel. Vprašanje pa je za koliko časa. Vsaka vojna zahteva svoj davek, v človeških življenjih na obeh straneh in denarju, tudi turških lirah. Ob tej enostranski turški potezi se porajajo še nekatera druga vprašanja. Npr. kje je tu mednarodna skupnost z OZN na čelu? Kako je s spoštovanjem mednarodnega prava? In ne nazadnje, ali ZDA še spoštujejo svoja zavezništva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,139
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,565
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,409
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,358
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,519
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,313
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,963
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 658
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,356
10/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 390