Komentar

Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

12.10.2019 17:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduardo Kac   bioumetnost   Robertina Šebjanič   ekologija   Theremidi orchestra

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali popoln polom!

Moj prijatelj Eduardo Kac pravi (po spominu), da je bioumetnost umetniška metoda vključevanja bioloških materialov v druga izbrana okolja. Druga metoda je nevsakdanja uporaba bioinženirskih postopkov in laboratorijskih orodj. Tretja metoda pa vodi k izumljanju ali preoblikovanju živih organizmov. Z bioumetnostjo, ki se je prvič vpisala v zgodovino umetniških oblik na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, sistematično pripravljamo nove generacije na prihajajoča stoletja. Če se vam zdi, da je ta misel domišljava, se zelo motite. Ne vem, če se zavedate, da je na časovnem traku treh stoletij zastopanih samo devet generacijskih korakov. Bioumetnost strukturno vstopa v tehno svet, kjer se v nedeljivo celoto povezujejo znanstvene - kritično raziskovalne - tehnološke - umetniške prakse. Umetnice in umetniki si v izbranem strukturnem zaporedju na začetku problemskega procesa analitsko razprejo mišljenje, da si z njim izoblikujejo svojo lastno metodo. Ta pa jim v naslednji stopnji proizvede umetniški izdelek. S svojim konceptom umetnino največkrat uperijo proti biopolitiki. Besedo biopolitika so filozofi/sociologi izumili samo zato, da nas opozorijo na kompleksnost in trdovratnost ideje neoliberalizma.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali izumrtje! Ne morem se upreti misli: vse prevladujoče partijske ideologije, vključno z nacionalistično, so le prikrite biopolitične spake.

 

 

Otvoritveni nagovor

 

Ne vem, ali ste kdaj pomislili na to, kako prekoceanska ladja s svojim zvočnim onesnaževanjem preganja ribji zarod. Ali ste kdaj pomislili na to, kako intenzivno in agresivno se širi zvok po vodi? Kako brutalno delujejo ladje s svojimi motoriziranimi strojnicami na bitja akvatorijev? Umetnica Robertina Šebjanič goji najvišjo stopnjo občutljivosti in odgovornosti do naravnih biotopov. Ne le prek svojih umetnin, temveč skozi aktiven odnos do našega celotnega Ekosistema. Od takrat, ko sem jo prvič srečal - in tega bo že več kot desetletje -, je vse do danes v intenzivnih raziskovalnih pobudah. V svojem prvem umetniškem desetletju po študiju kiparstva na ljubljanski Likovni akademiji je vstopila v tri tematske sklope, ki jih še vedno vztrajno, vzporedno in potrpežljivo procesira: v prvem sklopu se potaplja v vodne svetove oziroma v vode vesolja. Do pretresljivosti se zavzema za morske, oceanske svetove, za rečne in jezerske vode, predvsem pa se bojuje za njihove raznolike organizme. V drugem sklopu analizira nečloveške subjekte, kot so človeške ribice, meduze ali mehiški salamandri - aksolotli. V tretjem sklopu svojega opusa pa se posveča razumevanju kristalov in njihovi rasti.

 

 

Nesmrtna meduza

 

 

V vseh treh sklopih vidimo njeno globoko empatijo do živega. Občudujem njeno strategijo razumevanja globokega časa. Za Robertino Šebjanič lahko brez zadržka zapišem, da je ekološki vizionar. V aktualni umetnini Aqua__forensic povezuje vse svoje iskušnje. Usmerja jih v Urgentno globalno državo. Še ni teden dni nazaj, ko je razstavljala svojo inštalacijo Aqua__forensic v Madridu na razstavi-manifestu Eko vizonarji (Eco visionarios). Ta teden nam je predstavila svojo najnovejšo strategijo na Osmo/zi. Naslednji teden že pripravlja najnovejšo akcijo v Liverpoolu. Brez vsakega zadržka lahko zapišem, da je akcionistično umetniški zastavek Robertine Šebjanič širši od umetniške zvrsti bioumetnost.

 

Robertina Šebjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. A pozor! Istočasno nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsem paradoksom sveta izraža v naši resničnosti eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: Ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

Robertina Šebjanič je predsvem empatična in solidarna. Od nekdaj investira energijo v valovanje skupnosti. Ena od njenih pomembnejših skupnosti, mogoče celo najpomembnejša je Theremidi orchestra! Prosim vas, da se hip zaustavimo in vstopimo v kompozicijo Theremidi orchestra. Na tem mestu se zahvaljujem uredniku portala+, da nam je to omogočil.

 

 

Theremidi Orchestra, ZNFI 2015

 

 

Nadaljujmo s komentarjem umetniškega dela Robertine Šebjanič. Z njo se popolnoma strinjam, ko pravi, da je v vsem živem nameščena strategija, smer in orientacija po koordinatah načelnih razlogov, objektivnosti in racionalnosti. Eko:nomija se človeštvu ponuja kot nuja, Eko:logija pa za biopolitiko ni nikoli nuja. V dinamiki napredka (ne razvoja) se Eko:nomija in Eko:logija nevarno soočata.

 

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. Njene bioumetnine dopuščajo tudi poetsko branje. Ona ga celo spodbuja (Aurelia 1+Hz). V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

 

Osrednji model njenih umetniških raziskav je nesmrtna meduza (turritopsis dohrnii), ki si je s svojo regenaracijo celic izborila konceptualno večnost, ne pa dejanskega neskončnega življenja. Vedno obstaja nekje človek, ki jo lahko brez razloga pokonča. Bioumetniki z raziskavo mikroskopskih stanj bitij, kot so nesmrtne meduze, želijo razumeti nezaključenost in smer razvoja življenja. Opazujejo celice, tkiva (razsuta telesa) v tehnoznanstvenih in celo družbenih kontekstih. V konceptualni večnosti obstaja ogromen raziskovalni potencial za razumevanje regenerativne medicine. Nujno moram opozoriti na Robertinin skulpturalni talent, ki se pri večini drugih bioumetnikih zaključi v in vitro obliki, v laboratorijskem ambientu, opremljenem z digitalnimi sledilci, pri Robertini pa dobi presentljive, lepe materializacije.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija. Nujnost sobivanja!

 

V zaključnem delu komentarja se bom dotaknil posthumanističnega teritorija, ki se ga Robertina Šebjanič vedno na rahel način dotakne. Menim pa, da ga je nujno potrebno razumeti. Že načelno obstaja velika zmeda med besedama transhumanizem in posthumanizem. Menim, da so filozofi izhodiščno besedo transhumanizem načrtno preimenovali v besedo posthumanizem. Predvsem zato, ker v besedi transhumanizem obstaja ogromno polje za množico grozljivih znanstvenih in religioznih manipulcaij (Frankenstein - scientologija). Sam menim, da gre pri preimenovanju iz transhumanizma za neskončno pomembno dejanje. S posthumanizmom človeštvo vstopa v pomemben projektiran podvig, v skupno znanstveno-umetniško delovanje. S posthumanizmom smo končno dobili smer gibanja in prostor za nove geste. Posthumanizem je smer, ki omogoča kritično reflektirano bioumetnost.

 

Zaključni poetski udarec komantarja: In zato (naj) sliši to naše gluho meso: ali polom, ali izumrtje, ali prilagajanje, ali sobivanje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,943
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,754
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,054
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,637
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,840
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,093
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,058
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,134