Komentar

Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

12.10.2019 17:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduardo Kac   bioumetnost   Robertina Šebjanič   ekologija   Theremidi orchestra

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali popoln polom!

Moj prijatelj Eduardo Kac pravi (po spominu), da je bioumetnost umetniška metoda vključevanja bioloških materialov v druga izbrana okolja. Druga metoda je nevsakdanja uporaba bioinženirskih postopkov in laboratorijskih orodj. Tretja metoda pa vodi k izumljanju ali preoblikovanju živih organizmov. Z bioumetnostjo, ki se je prvič vpisala v zgodovino umetniških oblik na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, sistematično pripravljamo nove generacije na prihajajoča stoletja. Če se vam zdi, da je ta misel domišljava, se zelo motite. Ne vem, če se zavedate, da je na časovnem traku treh stoletij zastopanih samo devet generacijskih korakov. Bioumetnost strukturno vstopa v tehno svet, kjer se v nedeljivo celoto povezujejo znanstvene - kritično raziskovalne - tehnološke - umetniške prakse. Umetnice in umetniki si v izbranem strukturnem zaporedju na začetku problemskega procesa analitsko razprejo mišljenje, da si z njim izoblikujejo svojo lastno metodo. Ta pa jim v naslednji stopnji proizvede umetniški izdelek. S svojim konceptom umetnino največkrat uperijo proti biopolitiki. Besedo biopolitika so filozofi/sociologi izumili samo zato, da nas opozorijo na kompleksnost in trdovratnost ideje neoliberalizma.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija ali izumrtje! Ne morem se upreti misli: vse prevladujoče partijske ideologije, vključno z nacionalistično, so le prikrite biopolitične spake.

 

 

Otvoritveni nagovor

 

Ne vem, ali ste kdaj pomislili na to, kako prekoceanska ladja s svojim zvočnim onesnaževanjem preganja ribji zarod. Ali ste kdaj pomislili na to, kako intenzivno in agresivno se širi zvok po vodi? Kako brutalno delujejo ladje s svojimi motoriziranimi strojnicami na bitja akvatorijev? Umetnica Robertina Šebjanič goji najvišjo stopnjo občutljivosti in odgovornosti do naravnih biotopov. Ne le prek svojih umetnin, temveč skozi aktiven odnos do našega celotnega Ekosistema. Od takrat, ko sem jo prvič srečal - in tega bo že več kot desetletje -, je vse do danes v intenzivnih raziskovalnih pobudah. V svojem prvem umetniškem desetletju po študiju kiparstva na ljubljanski Likovni akademiji je vstopila v tri tematske sklope, ki jih še vedno vztrajno, vzporedno in potrpežljivo procesira: v prvem sklopu se potaplja v vodne svetove oziroma v vode vesolja. Do pretresljivosti se zavzema za morske, oceanske svetove, za rečne in jezerske vode, predvsem pa se bojuje za njihove raznolike organizme. V drugem sklopu analizira nečloveške subjekte, kot so človeške ribice, meduze ali mehiški salamandri - aksolotli. V tretjem sklopu svojega opusa pa se posveča razumevanju kristalov in njihovi rasti.

 

 

Nesmrtna meduza

 

 

V vseh treh sklopih vidimo njeno globoko empatijo do živega. Občudujem njeno strategijo razumevanja globokega časa. Za Robertino Šebjanič lahko brez zadržka zapišem, da je ekološki vizionar. V aktualni umetnini Aqua__forensic povezuje vse svoje iskušnje. Usmerja jih v Urgentno globalno državo. Še ni teden dni nazaj, ko je razstavljala svojo inštalacijo Aqua__forensic v Madridu na razstavi-manifestu Eko vizonarji (Eco visionarios). Ta teden nam je predstavila svojo najnovejšo strategijo na Osmo/zi. Naslednji teden že pripravlja najnovejšo akcijo v Liverpoolu. Brez vsakega zadržka lahko zapišem, da je akcionistično umetniški zastavek Robertine Šebjanič širši od umetniške zvrsti bioumetnost.

 

Robertina Šebjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. A pozor! Istočasno nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsem paradoksom sveta izraža v naši resničnosti eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: Ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

Robertina Šebjanič je predsvem empatična in solidarna. Od nekdaj investira energijo v valovanje skupnosti. Ena od njenih pomembnejših skupnosti, mogoče celo najpomembnejša je Theremidi orchestra! Prosim vas, da se hip zaustavimo in vstopimo v kompozicijo Theremidi orchestra. Na tem mestu se zahvaljujem uredniku portala+, da nam je to omogočil.

 

 

Theremidi Orchestra, ZNFI 2015

 

 

Nadaljujmo s komentarjem umetniškega dela Robertine Šebjanič. Z njo se popolnoma strinjam, ko pravi, da je v vsem živem nameščena strategija, smer in orientacija po koordinatah načelnih razlogov, objektivnosti in racionalnosti. Eko:nomija se človeštvu ponuja kot nuja, Eko:logija pa za biopolitiko ni nikoli nuja. V dinamiki napredka (ne razvoja) se Eko:nomija in Eko:logija nevarno soočata.

 

Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez trenutka, dno pa spomin na preteklost, ki ima celo svoj vonj. Njene bioumetnine dopuščajo tudi poetsko branje. Ona ga celo spodbuja (Aurelia 1+Hz). V vodo projecira okoljsko pravičnost in odgovornost, presečno in prestrezno situacijo. V eko-nomiji pa vidi nevzdržno logiko, matematično izraženo idejo človeškega izumrtja. Ne le posameznikovega izginjanja, temveč celotno izumrtje živega. Ker na noben način ne prenese človeškega kompleksa superiornosti, z vso intenzivnostjo vstopa v problematiko ekoloških realnosti.

 

Osrednji model njenih umetniških raziskav je nesmrtna meduza (turritopsis dohrnii), ki si je s svojo regenaracijo celic izborila konceptualno večnost, ne pa dejanskega neskončnega življenja. Vedno obstaja nekje človek, ki jo lahko brez razloga pokonča. Bioumetniki z raziskavo mikroskopskih stanj bitij, kot so nesmrtne meduze, želijo razumeti nezaključenost in smer razvoja življenja. Opazujejo celice, tkiva (razsuta telesa) v tehnoznanstvenih in celo družbenih kontekstih. V konceptualni večnosti obstaja ogromen raziskovalni potencial za razumevanje regenerativne medicine. Nujno moram opozoriti na Robertinin skulpturalni talent, ki se pri večini drugih bioumetnikih zaključi v in vitro obliki, v laboratorijskem ambientu, opremljenem z digitalnimi sledilci, pri Robertini pa dobi presentljive, lepe materializacije.

 

Pred nami je eden največjih civilizacijskih paradoksov: Ekološka transformacija. Nujnost sobivanja!

 

V zaključnem delu komentarja se bom dotaknil posthumanističnega teritorija, ki se ga Robertina Šebjanič vedno na rahel način dotakne. Menim pa, da ga je nujno potrebno razumeti. Že načelno obstaja velika zmeda med besedama transhumanizem in posthumanizem. Menim, da so filozofi izhodiščno besedo transhumanizem načrtno preimenovali v besedo posthumanizem. Predvsem zato, ker v besedi transhumanizem obstaja ogromno polje za množico grozljivih znanstvenih in religioznih manipulcaij (Frankenstein - scientologija). Sam menim, da gre pri preimenovanju iz transhumanizma za neskončno pomembno dejanje. S posthumanizmom človeštvo vstopa v pomemben projektiran podvig, v skupno znanstveno-umetniško delovanje. S posthumanizmom smo končno dobili smer gibanja in prostor za nove geste. Posthumanizem je smer, ki omogoča kritično reflektirano bioumetnost.

 

Zaključni poetski udarec komantarja: In zato (naj) sliši to naše gluho meso: ali polom, ali izumrtje, ali prilagajanje, ali sobivanje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920