Razkrivamo

Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom

Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na Bližnjem Vzhodu še zdajleč niso stabilne. V naposredni bližini turško-kurdskih spopadov, v Iraku, že več tednov potekajo siloviti protesti, za katerimi se skriva precej več kot le "nezadovoljstvo nad oblastjo". In potem je tu še Iran, s katerim se Združne države Amerike oziroma njihov predsednik Trump zadnje čase nekoliko manj ukvarjajo. Ali to pomeni, da je nevarnost neposrednje vojaške konfrontacije med Teheranom in Washingtonom mimo? Naš mednarodni analitik Shane Quinn je pogledal v zgodovino odnosov Zahoda in perzijske države.

13.10.2019 18:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Iran   Združene države Amerika   Perzijski zaliv   Irak   Savdska Arabija   Hormuška ožina   Hitler   Teheran   Kitajska   Rusija

Po letu 1979 je Teheran nenehno nadaljeval od Washingtona neodvisno politiko, zato so ga označili kot grožnjo "stabilnosti" in "regionalni varnosti". Iran je očitno neke vrste izziv ameriškim ambicijam na Bližnjem vzhodu.

V Washingtonu gotovo niso pozabili spodletele okupacije Iraka pod vodstvom Američanov. V nasprotju z vsemi poročili o izčrpanem sovražniku v Bagdadu ameriška vojska in civilna administracija nista bili sposobni zagotoviti oblasti v iraški državi, ki je bila zaradi zahodnih sankcij oslabljena že pred invazijo marca 2003. Ko je decembra 2011 Pentagon končal vojaški umik iz Iraka, ni uresničil svojih ciljev, in kar je najbolj zaskrbljujoče, Irak je razvijal tesne odnose z Iranom. V tem je bilo gotovo več kot kanček ironije, za tiste v ameriški prestolnici pa je bil to katastrofalen scenarij. Pri proučevanju bližnjevzhodnih držav, Irana ali Iraka, je morda pomembno omeniti, da sosedi premoreta dosti naravnih bogastev, poleg tega se nahajata na ključnih strateških območjih, ki sta dejansko med najpomembnejšimi na svetu.

 

Z viri založena Srednja Azija s svojimi prostranimi, redko poseljenimi travnatimi planjavami in gorami leži severno od Irana in Iraka. Na vzhodu so Afganistan, Pakistan in Indija, ki so tudi pomembne države, dve od njih imata jedrsko orožje. Južno je Savdska Arabija, največja proizvajalka nafte na planetu in zadnjih 75 let zaveznica ZDA.

 

V Iranu in Iraku so četrte in pete dokazano največje naftne rezerve na svetu. Nadzorovanje teh dveh držav bi postavilo silo, kot je ZDA, na izjemno močno svetovno pozicijo. Zbigniew Brzezinski, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Carterja, je po invaziji na Irak pripomnil, da bi oblast nad Bližnjim Vzhodom omogočila Beli hiši, da bi mela "ključni politični vzvod nad evropskimi in azijskimi gospodarstvi, ki sta odvisni tudi od izvoza energentov iz te regije".

 

 

Hormuška ožina "prebavi" četrtino svetovne nafte

 

Iran leži ob Perzijskem zalivu in Hormuški ožini, slednja je izhod na odprto morje. Perzijski zaliv je največji naftni bazen na svetu; v zalivu je tudi največje priobalno naftno polje Safaniya, ki so ga odkrili leta 1951 in je v lasti Savdske Arabije. V ostalih državah ob Perzijskem zalivu, Bahrajnu, Kuvajtu, Katarju, Združenih arabskih emiratih je skoraj 66 % svetovnih rezerv surove nafte in več kot tretjina svetovnih virov zemeljskega plina, kar jamči, da strateški načrtovalci že več generacij preiskujejo ta območja. V omenjenih štirih zalivskih državah je nameščenih skoraj 40.000 ameriških vojakov, skupaj z vrsto visokotehnoloških strojev in orožja. V zadnjih mesecih je Amerika povečala vojaško navzočnost tudi v vodah Perzijskega zaliva in s tem poslala sporočilo Teheranu.

 

Hormuška ožina, ozek in plitev pas vode, ki se zajeda v južni Iran, je ravno tako izjemno pomembna. Skozi ta preliv na ladjah prepeljejo skoraj četrtino svetovnih dobav nafte. Ožina je prizorišče naraščajočih napetosti med Iranom in zahodnimi silami, Veliko Britanijo in Ameriko. Teheran je zagrozil, da bo v primeru nezaželenega vojaškega spopada z ZDA zaprl ožino za tuje ladje. Ožino nadzoruje iranska revolucionarna garda, ki že sama po sebi v mednarodnih zadevah Teheranu zagotavlja določeno težo. Ameriško osebje je stalno nameščeno v razdalji 500 do 600 metrov od Hormuške ožine, npr. v obliki znamenite 5. ameriške flote, ki ima bazo na zahodu blizu Bahrajna, in dolgo zgodovino, ki sega v leto 1944, kot se morda še spominjajo japonski vojni veterani. 

 

Viceadmiral Jim Malloy, sedanji poveljnik ameriške pete flote, je maja 2019 izjavil, da "ni na noben način omejen" pri pošiljanju udarne skupine letalonosilke USS Abraham Lincoln skozi Hormuško ožino, če bo treba. "Nič me ne izziva, da bi jo na Bližnjem vzhodu kamorkoli poslal", je povedal v telefonskem intervjuju.

 

 

Iranci kot "čisti arijci"

 

Iran je država, ki jo na zahodu močno kritizirajo tako politika kot mediji. Vendar obstaja dejstvo, ki ga redko omenjajo, namreč da Iranu niso odpustili, ker se je odtegnil zahodnemu vplivu, ko so v začetku leta 1979 z ljudsko vstajo vrgli s prestola šaha Mohameda Rezo Pahlavija. Šah, daleč od dobrohotnega avtokrata, je prišel do diktatorske oblasti avgusta 1953 z ameriško-britansko (CIA in MI6) zrežiranim državnim udarom, ki je zrušil demokratično izvoljenega voditelja Mohameda Mosadeka in njegovo vlado. Premier Mosadek je namreč marca 1951 nacionaliziral iranske naftne rezerve.

 

Šahova družinska zgodovina je bila pestra. Njegov oče Reza Šah Pahlavi, ki je umrl leta 1944, je gojil prisrčne odnose s Hitlerjem; nacistični vodja mu je marca 1936 celo poklonil podpisan portret in opisoval Irance kot "čiste arijce". Ko je v začetku avgusta 1941 Hitler povzel vezi med šahovim očetom in nacisti, je dejal: "Če je kje kdo, ki moli za uspeh našega orožja, je to gotovo perzijski šah. Brž ko se oglasimo pri njem, se mu ne bo več treba bati Anglije."

 

Po letu 1979 je Teheran nenehno nadaljeval od Washingtona neodvisno politiko, zato so ga označili kot grožnjo "stabilnosti" in "regionalni varnosti". Iran je očitno neke vrste izziv ameriškim ambicijam na Bližnjem vzhodu. Njegovi voditelji so res razvili tesnejše odnose z Irakom, kot bi pričakovali od dveh sosednjih držav, ki sta versko (šiiti) in kulturno povezani. Iranci so se vpletli v vojno v Jemnu in Siriji, kjer delujejo v nasprotju z interesi velikih zahodnih sil.

 

 

Irak ni nikakršna referenca

 

Na drugi strani Perzijskega zaliva bi lahko naraščajoč vpliv Irana vzbudil močan odpor na vzhodu Savdske Arabije (Vzhodna provinca), kjer so nahajališča večine savdskih naftnih rezerv in središče družbenih nemirov. V Vzhodni provinci živijo milijoni savdskih šiitov, ki jih zatira strogi savdski režim sunitske veroizpovedi. Tudi iranska družba je do neke mere zatirana, vendar znatno manj, kot je bila v času šahove vlade. V primerjavi z Iranom so kršitve človekovih pravic v Savdski Arabiji precej večje. Eden bistvenih razlogov za invazijo na Irak ni bil, kot je bilo objavljeno, onesposobiti "orožje za množično uničenje", temveč vzpostavitev instituta Ameriki naklonjene prijateljske vlade, ki bo Washingtonu dovolila nadzorovati velike naftne vrtine.

 

V začetku aprila 2003, manj kot tri tedne po začetku ameriške invazije v Iraku, je ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice na tiskovni konferenci rekla: "Opozorila bi, da Irak ni Vzhodni Timor niti Kosovo ali Afganistan. Irak je edinstven." Irak je glavna nagrada, toda ameriška okupacija je razpadla, ko se je država spustila v pravo državljansko vojno, sektaška nasprotja so se povečala zaradi delovanja tujih čet. Po letu 2003 je šiitska večina prišla v ospredje, kar je izvrstno ustrezalo vladajočim šiitom v Iranu. Iraška vojna je ZDA stala do dva trilijona dolarjev, veliko so potrošili zaman. 

 

Ko je Sadam Husein zbežal iz Bagdada, ni imela administracija Georgea W. Busha najmanjšega pojma o težavah, ki jo čakajo. Samo nekaj tednov po začetku invazije je predsednik Bush izjavil: "V bitki za Irak so ZDA in naši zavezniki zmagali". Vendar je bil to šele začetek. Zaradi nastajajočega splošnega nemira med iraškim prebivalstvom do okupacijskih čet zahodne multinacionalke niso mogle vlagati v Irak – kljub obljubam Busheve administracije novembra 2007, da njihova vlada "spodbuja pritok tujih naložb v Irak, zlasti ameriških". Spričo naraščajočega iraškega odpora je Pentagon čez nekaj mesecev moral opustiti to osrednje upanje.

 

 

Vojna z Iranom ne bi bila "piece of cake"

 

Če upoštevamo težave, na katere je Amerika naletela v Iraku, bi bila morebitna vojna z Iranom celo zahtevnejša. Po površini je Iran štirikrat večji od Iraka, tudi prebivalcev ima precej več, zdaj jih je čez osemdeset milijonov. Iran je ena najbolj goratih držav na svetu; z zelo različnim podnebjem, zime so zelo mrzle, poletja pa hudo vroča. Ti dejavniki sestavljajo edinstvene izzive za katerokoli veliko silo, ki bi skušala napasti Iran. Iranska vojska je tudi večja, z visoko moralo in je bolje opremljena kot tista, s katero se je soočila ameriška v Iraku. Poleg tega ima Iran pomembne prijatelje, kot sta Kitajska in Rusija. Največji trgovinski partner Irana je vzhajajoča Kitajska. Približno sto velikih kitajskih družb je vključenih v iransko gospodarstvo, zlasti v povezavi z naravnimi viri in transportnimi okrožji.

 

Med upadanjem zahodnega poslovanja v Iranu – kar je bila posledica rastočih ameriških finančnih ukrepov - so kitajske korporacije izkoriščale iranska nahajališča nafte in plina. Kitajska kljubuje ameriškim sankcijam proti Iranu in še naprej uvaža nafto iz te bližnjevzhodne države; pretekli mesec je obljubila, da bo vložila skoraj tristo milijard dolarjev v teheranske naftne, plinske in petrokemične obrate. Iran je tudi član ambicioznih kitajskih programov Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB). 

 

Teheran je razvil trajne vezi z Rusijo, v zadnjih letih je sklenil vojaški sporazum s Kremljem v Siriji, ko je nudil ključno podporo predsedniku Bašarju al Asadu, in sodeloval z Moskvo pri omejevanju ameriškega vpliva v osrednji Aziji in neizogibno tudi na Bližnjem Vzhodu. Rusija je za Iran že leta pomembna trgovinska partnerica, naložbe med državama spet naraščajo, v prvih mesecih tega leta so se povečale za skoraj 25 % in krepko presegle milijardo dolarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514