Komentar

Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema

Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost doživljali kot "raj na zemlji", od Brionov naprej pa smo Slovenci na Evropsko skupnost / EU gledali kot na rešitev. Ko smo postali člani, smo EU razumeli kot podporo. Leta 2008 (med predsedovanjem) smo jo doživljali kot odgovornost, pozneje pa (spomnimo se strahov pred prihodom t.i. "trojke") kot nadzorstvo in disciplino. Danes jo vidimo kot problem.

15.10.2019 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Evropa   Evropska unija   Frontex   Turčija   Jugoslacija   Senat   ZDA   Rusija   Ukrajina   Nemčija   Katalonija

Evropska unija kot država? Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države.

Schäuble-Lamersov "papir" (1994), Giscardova Konvencija (2002-2005), Junckerjeva Bela knjiga (2017), nova konvencija von der Leyenove (2020-2022). Po koncu hladne vojne, ko je Evropska skupnost vsebovala 12 članic in ko so bile napovedane tri nove (Avstrija, Finska, Švedska), širitev pa naj bi se nadaljevala še proti Vzhodu (+12), se je postavilo vprašanje primernih mehanizmov odločanja oz. delitve EU na jedro in periferijo. Problem je s Pogodbo o ustavi za Evropo rešila Konvencija pod predsedstvom Giscarda d’Estainga, vendar je projekt propadel leta 2005 na referendumih v Franciji in na Nizozemskem; namesto njega smo - tudi na ljubo Veliki Britaniji - sprejeli Lizbonsko pogodbo (2007-2009). Leta 2017 je J. C. Juncker objavil Belo knjigo o prihodnosti EU s petimi scenariji. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala novo konvencijo o prihodnosti Evrope leta 2020, ki naj bi jo pripravljala nova podpredsednica iz Hrvaške in naj bi trajala dve leti.

 

Širitev, brexit, spori z ZDA, Ukrajina. S širitvijo po koncu hladne vojne se je vzhodna meja EU pomaknila proti vzhodu / Vzhodu, z izstopom Britancev in z oddaljevanjem ZDA izgublja zahodno / Zahodno zaledje. To je bila nekoč politika generala De Gaullea. EU, morda še najbolj Nemčija (zaradi energetskih potreb) se je približala Rusiji. Leta 2008 so Evropejci zaustavili ameriške ambicije po nadaljnji širitvi (Nata) z Gruzijo in Ukrajino. Obe državi sta (Ukrajina zaradi "pridružitvenega sporazuma" z EU 2014) zabredli v težave z Rusijo. Sledili sta priključitev Krima, vojna v Donecku in Lugansku 2014. Februarja 2015 sta se Rusija in Ukrajina v Minsku dogovorili z Nemčijo in Francijo. V Minsku se ni pogajal niti "trio" niti "trojka" niti "visoki predstavnik za SZVP", ampak Normandijska četverica.

 

Trgovinske vojne, migracije, schengen, Turčija, Sirija, Iran. Evropska unija je prizadeta zaradi verskih vojn in kulturnih bojev na Bližnjem in Srednjem vzhodu, njena udeležba pri reševanju pa je povezana predvsem z odnosi z ZDA, Rusijo in Turčijo. Da bi bila kos težavam, bi morala okrepiti (in kolikor je mogoče, poenotiti) zunanjo politiko in obrambo, predvsem Frontex in "obalno stražo". Za obrambo zunanjih meja bi potrebovala bistveno višja finančna sredstva. Prednostno obravnavo bi si zaslužile mejne države kot Grčija, Ciper, Malta, Italija in Španija; posledično tudi Severna Makedonija, Hrvaška in Slovenija. V luči verskih (in trgovinskih) vojn, migracij in problemov z zunanjimi mejami postaja glavni iziv zunanja politika oz. organizacija zunanje službe Evropske unije. Kot smo videli, se EU največjih problemov loteva v okviru ad hoc formatov, kot so Normandijska četverica, ali npr. Berlinski proces (za Balkan) … Pri vodenju / izvajanju SZVP in v Evropski službi za zunanjo akcijo (European External Action Service, EEAS) imata vodilno vlogo Nemčija in Francija, ki bo še močnejša po brexitu. Bolj učinkovita od ad hoc formatov in vpliva posameznih držav, ki imajo različne agende, bi bila skupna, koordinirana zunanja politika Evropske unije kot celote.

 

Evropska unija kot država? Običajno spadata vojska in diplomacija med izključne pristojnosti držav. Ko bi se odločila za skupno obrambo in skupno zunanjo politiko, bi se Evropska unija približala položaju, kot ga imajo - takšne ali drugačne - države. Skupna obramba z varovanjem zunanjih meja in skupna zunanja politika bi Evropski uniji povečali prepričljivost v odnosih z velikimi igralci, kot so Indija, Kitajska, Rusija in Združene države. Njen položaj v mednarodni skupnosti bi se okrepil. Državnost Evropske unije pa se seveda ne neha z vojsko in diplomacijo. Problem je v t.i. demokratičnem deficitu oz. legitimnosti evropske oblasti. Leta 2019 se je (v zvezi s t.i. "špicenkandidati") legitimnost evropskega predstavništva znašla na robu. Probleme odločanja in dominiranja najmočnejših držav smo Slovenci spoznali v Jugoslaviji. V ZDA o državnih / nacionalnih zadevah ne odločata niti Kalifornija niti New York. EU kot državo bi moral voditi predsednik, ki bi ga volili na neposrednih volitvah in ki bi bil odgovoren za sestavo vlade. Namesto Evropskega sveta bi lahko ustanovili Senat, v katerega bi vsaka članica izvolila dva senatorja. (Rešitve te vrste ponuja Ljubljanska pobuda oz. osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek.)

 

Konferenca 2020. O tako pomembnih vprašanjih lahko Evropska unija odloča le s soglasjem Evropskega sveta in parlamenta, iztočnice za odločanje pa bi lahko pripravila obljubljena nova konvencija. Na tej konferenci bi se morala Slovenija pridružiti skupini podobno mislečih držav in z diplomatskimi / političnimi sredstvi doseči upoštevanje svojih predlogov, ki bi utegnili biti celo dobrodošli. Slovenija ima tri možnosti:

 

- pridružitev južni/sredozemski skupini, ki jo utegne voditi Francija,

- pridružitev srednjeevropski /severni / germanski skupini ali

- pridružitev vzhodni skupini, ki jo predstavljata Pobuda treh morij oz. Višegrajska skupina

 

 

Evropske vrednote. Veliko vprašanje je, ali lahko Evropska unija funkcionira kot evropska država, ne da bi dokončno izoblikovala vrednotno podlago, kot se je začela oblikovati z Atlantsko listino leta 1941 in s Schumanovo deklaracijo leta 1950, dopolnjevala pa s Helsinško konferenco (KVSE) leta 1975 in Pariško listino za Novo Evropo (1990). Vrednotna podlaga bi morala vsebovati načela in merila, ki spadajo k pojmovanju "cele in svobodne Evrope" (Europe Whole and Free), torej spoznanja o dvojni zmagi zahodne demokracije in o koncu hladne vojne, predvsem pa o odločilnem pomenu evropske solidarnosti. Prvič (1950) so zavezniki zahodno demokracijo ponudili nekdanjim silam Osi, drugič (2002-2004) jo je Zahodna Evropa ponudila nekdanjim komunističnim državam Vzhodne Evrope.

 

Narodna, državna in evropska identiteta. Samoodločba pomeni konec vojne med narodom in državo. V Avstriji in v Jugoslaviji je bila slovenska narodna identiteta v sporu z državno identiteto. Lojalnost državi se je umikala domoljubju, dokler si niso domoljubi ustvarili domoljubju primernega novega državnega okvira. Ta ugotovitev je pomembna za razumevanje položaja in odgovornosti Slovenije v Evropski uniji; v tem trenutku pa je še posebej aktualna zaradi dogajanja v Kataloniji. Pri Kataloncih je po vsem videzu istovetenje s špansko državo dokončno omajano. Na tej točki bi morala poseči vmes Evropska unija, ki ima veliko slabosti, vendar med njimi ni spora med narodno in evropsko istovetnostjo. Katalonci se v tem trenutku nemara ne morejo istovetiti s špansko državo, lahko pa se istovetijo z Evropo. Slovenci imamo dejansko dve identiteti, ki nista v sporu: smo Slovenci in Evropejci. Podobno velja za Katalonce in zato so bile odklonilne reakcije evropskih politikov, na žalost tudi naših uradnih predstavnikov zgodovinsko, moralno in politično zgrešene.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
3
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
20
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.950
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.514
03/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.804
04/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.376
05/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.381
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.322
07/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.085
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.328
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.189
10/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.607