Razkrivamo

Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!

Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč vodilnega časnika v državi in odpustila več deset novinarjev in drugih sodelavcev. Zdaj je očitno na vrsti "drugi polčas" in po nekaterih informacijah naj bi skoraj za tretjino skrčili število zaposlenih, ki danes znaša 322. Kaj to pomeni za novinarje, ki si bodo najtežje našli novo službo na trgu? Delov novinarski sindikat, nacionalni sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije že opozarjajo pred posledicami.

17.10.2019 03:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Delo   novinarji   sindikat   DNS   Stojan Petrič   odpuščanje   Večer   Dnevnik   Uroš Urbas   Uroš Hakl   Bojan Petan   Kolektor

Fotografije: Mediaspeed

Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Uroš Hakl na eni ter Martin Odlazek s svojim medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje pa je zamudil.

Včeraj sta novinarski sindikat in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pozvala poslovodstvo Dela, kot sta zapisala, "k poštenemu socialnemu dialogu ter ohranitvi kritičnega in kakovostnega novinarstva". Ob tem so v drugih medijskih hišah nekoliko začudeno pogledali, kajti pod novim lastnikom je Delo že sedaj večkrat prvenstveno zasledovalo kapitalske cilje in ambicije Stojana Petriča, ki se zadnja leta uveljavlja tudi v gradbeništvu, nekoliko manj pa vrhunske novinarske standarde. Na srečo vsaj tokrat ni bilo zaznati - vsaj v t.i. mainstream krogih - privoščljivosti ob načrtovanem kadrovskem čiščenju v nekdanjem "samostojnem časniku za samostojno Slovenijo". Kakšne bodo reakcije v tistih medijskih krogih, ki so bolj kot ne alternativni in so do mainstream medijev izjemno kritični, je možno le predvideti. Zagotovo pa ne bodo prav sočutne.

 

Sindikalisti na Delu opozarjajo, da mora kolektivno odpuščanje delavcev Dela potekati ob spoštovanju delovnopravne zakonodaje: "Ostro nasprotujemo nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji." Prav tako opozarjajo, da "krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad" ter da to pelje "v zaton kritičnega novinarstva" - vse to pa po njihovi oceni ogroža demokratične standarde. Slišati je precej alarmantno, toda ali je tudi resnično? Kolikor je znano, je Delova uprava že doslej odpuščala po standardih delovno-pravne zakonodaje, takrat ko pa ni, se je dogovorila v sodnih oziroma največkrat v izvensodnih ali mediacijskih sporih. Na prste ene roke lahko preštejemo primere, ko je odpuščenim novinarjem uspelo uveljaviti svoje delovno-pravne pravice, če sploh katerega, ki se je končal v prid odpuščenih. Po prvem valu odpuščanj v letih 2016-2018, ko je Delo kot vršilec dolžnosti odgovornega urednika vodil Gregor Knafelc in je na cesti ostalo okoli 40 novinarjev, je bilo pričakovati, da se bodo trendi obrnili navzgor. Toda to se ni zgodilo. Še več, niso se toliko poslabšale bralne navade Slovencev ali kakovost novinarstva, niti nista k slabim rezultatom pripomogla nova oblika in format časopisa. Ali pa nova, mlajša garnitura novinarjev. Težko je trditi, da je imelo Delo v zadnjih dveh letih slabe vsebine. Časopisu se, tako kaže, dogaja organsko umiranje, ki zdaj rapidno napreduje. Sploh ni nujno, da se bo hiranje nadaljevalo v enakem tempu. Ne, bolezen ima svoj ritem, lahko se potuhne, upočasni, a tega dejstva, da je smrtonosna, ni moč zanikati.

 

 

Stojan Petrič lahko mirno živi tudi brez Dela, medtem ko Delo brez njega verjetno ne bo preživelo.

 

 

Da Delo in njegove edicije ne poslujejo najboljše, je že dlje časa javna skrivnost. Ne glede na všečno posodobitev dnevnika, za kar je zaslužen odgovorni urednik Uroš Urbas s svojo ekipo, pa je očitno, da vsi na Delu niso dohajali sprememb. Zlasti je v razvoju zaostala Sobotna priloga, ki ji kritiki očitajo intelektualno izpraznjenost in konceptualni manjko. Morda je zato njen urednik dr. Ali Žerdin po nekaterih informacijah na "seznamu"?

 

 

Koliko let je še preostalo tisku?

 

Na žalost je javna skrivnost tudi to, da intelektualna podhranjenost tako Sobotne priloge kot posameznih uredništev znotraj časnika niso od včeraj. Vleče se že leta, ker v časopisni hiši ni podjetniškega duha. Ni konkurence med novinarji, ne med uredniki, ironično konkurenčnosti ne spodbuja niti lastnik, zadrti kapitalist v najboljšem gospodarskem pomenu obeh pojmov. Če je socialističen, netekmovalen in vrtičarski duh zažrt v novinarske vrste, lastnik pa navkljub vsem podjetniškem in menedžerskem znanju ne stori nič za tekmovalnost, ki nujno vodi v konkurenčnost, ta pa se rezultira v kakovosti, je posledica tega, da lastnik več kot očitno ne razume medijske industrije, njene podvrste časopisnega založništva in naprej, ne razume svoje lastnine – časnika Delo. Vse to pa neizbežno vodi v regresijo. Poleg tega je branje zahtevnejših vsebin postalo privilegij in očitno se izpolnjuje prerokba, ki jo je izrekel pred leti v zasebnem krogu tedaj novopečeni Večerov lastnik Uroš Hakl, češ da več kot pet let, v najboljšem primeru pa sedem, tiskani mediji ne bodo zdržali. Mlajše generacije so povsem odvisne od spleta, pametnih telefonov, na katerih novice berejo le posredno, prek socialnih medijev.

 

Kljub razmeroma stari demografski sliki v Sloveniji pa se negativnih trendov, ko gre za bralne navade oziroma prodajo časopisov, ne more ustaviti. Naročniki dobesedno izumirajo. Delo, ki se v letih, ko je njegov lastnik Petrič, vsako leto bilančno rešuje na račun Slovenskih novic, seveda ni kaj dosti na boljšem. Če bi naročnine odjavila še celotna javna uprava oziroma javni sektor, bi se jim naklada dobesedno prepolovila, kar pomeni, da bi dnevno natisnili že manj kot 10.000 izvodov. To je scenarij, ki ga je pred več kot desetletjem doživel hrvaški Vjestnik: iz nekdanjega osrednjega (državnega) dnevnega časopisa se je spremenil v ruševino, dnevno so prodali le še nekaj sto izvodov. Delo na drugi strani poleg Slovenskih novic rešuje tudi Tiskarna. Gre za dobro stoječe podjetje znotraj holdinga Delo, ki prinaša dobiček lastniku. V holdingu Delo je še izgubar podjetje izberi.si, logist, ki ga tepe lastno izčrpavanje konkurentov na trgu (Dnevnik, Salomon), zdaj pa je žrtev lastnih nizkih cen in ambiciozne Pošte Slovenija, ki za izberi.si raznaša edicije, kjer se Delu ne izplača.

 

 

Uroš Urbas, Stojan Petrič, Nataša Luša in Andrej Kren.

 

 

Hrvaški tiskani medijski trg je že zdavnaj doživel in preživel to, kar očitno zdaj čaka slovenskega. Ob tem je pomemben tudi podatek, da je pretežni del hrvaškega tiska v tujem lastništvu - da gre za lastnike, ki profesionalno obvladajo medijski posel. Naši lastniki dnevnih časopisov (če odštejemo "švedske" Finance) pa so takšni ali drugačni domači tajkuni. Ki so šli v medije zgolj za to, da bi delali biznis. Da bi trgovali, malce izsiljevali vlado in gospodarstvo ipd. Zdaj se jim poslovni model počasi podira. Združevanje Dnevnika in Večera je bilo morda pozno, vprašanje je, če ni bilo tudi prepozno. A so vsaj nekaj naredili. Utegne se izkazati, da so Bojan Petan in Hakl na eni strani ter Martin Odlazek z medijskim imperijem na drugi strani ujeli zadnji vlak mediskega prestrukturiranja in bodo v taki ali drugačni obliki preživeli, medtem ko je Stojan Petrič predolgo čakal. Najverjetneje je zamudil.

 

 

Klavrnega konca mediju nihče ne privošči

 

Petrič zdaj očitno noče financirati Delove izgube. Zato bodo kolektivno odpuščali. Govori se celo o 100 "odveč" delavcih. Morda nas čaka največji kadrovski masaker v zgodovini slovenskega žurnalizma. A zgodovina nas uči, da prekaljenih menedžerskih mačkov tipa Stojan Petrič, ki je v svoji poslovni karieri v kozji rok ugnal že marsikaterega poslovnega partnerja, ni za podcenjevati. Petrič ima na mizi kar nekaj scenarijev, kaj narediti z Delom, torej s časnikom. Lahko ga izdaja le ob koncu tedna in v ponedeljek, ostale delovne dni le na spletu. Lahko ga odda in naredi d.o.o. zunaj holdinga, prenese zaposlene na novo-staro podjetje in jih prepusti trgu. Delo lahko Petrič kadrovsko povsem združi s Slovenskimi novicami … Petrič ve, da je bržkone končno število dnevnih bralcev Dela za nekaj prihodnjih let med 10 in največ 15.000 bralcev dnevno (zdaj jih je okoli 21 tisoč). Vse to in še več Petrič ve, zato ni nepričakovano, da bi  - ko bo čas – prišel s katero od naštetih ali povsem novo rešitvijo – na dan kot rešitelj.

 

Toda po drugi strani je gospod Petrič star že prek 70 let in - četudi ohranja izvrstno kondicijo - mediji niso njegov biznis, njegovi delničarji v Idriji so nejevoljni že leta, čeprav si je z dobičkom že zdavnaj povrnil investicijo (ki je znašala 7,5 milijona evrov). Petrič torej niti ne rabi Dela, pač pa Delo še kako rabi Petriča. Paradoksalno, a resnično. Kljub zameram in številnim očitkom, ki so v preteklosti - upravičeno ali neupravičeno - leteli na Delovo novinarsko in uredniško ekipo, velja ob tem reči samo eno: Klavrnega medijskega konca človek ne more nikomur privoščiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.946
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.512
03/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.799
04/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.371
05/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.380
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.317
07/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.080
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.323
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.186
10/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.603