Komentar

Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice

17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne skupščine Organizacije združenih narodov: Venezuela je bila izvoljena v Svet za človekove pravice Združeni narodov, Human Rights Committee (HCR). S tem je venezuelski nedemokratični in represivni režim prejel posebno priznanje - in to v posmeh okoli 5300 ubitim protestnikom in 4,4 milijonom izseljenih Venezuelcev, ki so svojo domovino zapustili zaradi katastrofalne gospodarske in socialne politike Madurove hunte kot tudi zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin chavističnega režima.

18.10.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Generalna skupščina   Združeni narodi   Svet za človekove pravice   HRC   Ženeva   Venezuela   Maduro   represija

Odločitev Združenih narodov, da v odbor za človekove pravice imenujejo Venezuelo, ni prvi škandal te vrste, kajti sočasno so izvolili še Sudan in Libijo, pa tudi v preteklosti so bile podobno "nagrajene" države, kot so Kuba, Kitajska, Indonezija, Rusija in Savdska Arabija. O kršitvah človekovih pravic v svetu torej odločajo najhujši kršitelji.

Pred nekaj dnevi so v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov potekale volitve v Svet za človekove pravice (HRC, Human Rights Committee). Gre za enega pomembnih (subsidiarnih) organov Generalne skupščine Svetovne organizacije - oziroma bolje: moralo bi biti tako. V 47-članskem HRC, ki je bil ustanovljen leta 2006, so zastopane vse regije sveta, države so vanj izvoljene za obdobje treh let. Zaseda v Ženevi. Leta 2018 mu je predsedoval predstavnik Slovenije. HRC s svojimi mehanizmi, kot so univerzalni periodični pregled in posebni postopki (preiskovalne komisije, misije za ugotavljanje dejstev), naj bi med drugim pravočasno opozarjal na okoliščine, ki vodijo k hudim in masovnim kršitvam človekovih pravic, kot so zločini zoper človečnost, etnično čiščenje, vojni zločini in genocid. HRC naj bi bil zaščitnik, branilec (brez razlik) človekovih pravic in svoboščin v svetu. Od držav članic HRC se pričakuje, da bodo izpolnjevale najvišje standarde varovanja človekovih pravic in da bodo polno sodelovale v vseh mehanizmih OZN. Tako vsaj pravi Resolucija 60/251 GS OZN, s katero je bil HRC ustanovljen.

 

Kaj reči na to, da je med 14 novoizvoljenimi članicami Sveta za človekove pravice (HRC) za obdobje od 2020 do 2022 tudi Venezuela? Od 193 članic Združenih narodov je zanjo na tajnem glasovanju glasovalo 105. Zapolnila bo eno od dveh mest, ki sta bili rezervirani za Južno Ameriko in Karibe. Pravzaprav sta bili na začetku samo dve kandidatki, poleg Venezuele še Brazilija, kar je pomenilo skoraj avtomatično izvolitev. V zadnjem trenutku je kandidaturo najavila še Kostarika. Prejela je devet glasov manj kot Venezuela. Kljub temu, da je slednja vrsto let spodkopavala promocijo in zaščito človekovih pravic tako doma kot v mednarodnih okvirih, če se izrazim diplomatsko. V praksi to pomeni, da venezuelski borci za človekove pravice, novinarji in opozicijski aktivisti končujejo za rešetkami. Pravzaprav smo priče sistematičnim kršitvam ekonomskih, socialnih, civilnih, političnih in kulturnih pravic, za katerimi stoji vodstvo države oziroma diktatorski režim Nicolasa Madura. O tem poroča poročilo Michelle Bachelet, visoke komisarke OZN za  človekove pravice z datumom  5. julij letos (A/HRC/41/18). Med drugim omenja arbitrarne odvzeme svobode, mučenja in izven sodne uboje (5287 ljudi naj bi izgubilo življenje, "ker so se upirali oblasti" samo v letu 2018) s strani venezuelskih varnostnih sil. Celo razdeljevanje mednarodne pomoči v hrani je režim uporabil v politične namene. Obstaja utemeljen sum, da imamo opraviti  z zločini zoper človečnost. Početje režima trenutno preiskuje posebna neodvisna mednarodna misija za ugotavljanje dejstev na podlagi mandata, ki ga je dobila ravno od - HRC.

 

 

Danny Danon, izraelski ambasador v OZN: "Svet za človekove pravice briga za človekove pravice."

 

 

Ob vsem tem je, ob ogorčenju organizacij za zaščito človekovih pravic širom sveta, režim Madura brez sramu napovedal kandidaturo za članstvo v HRC. Kar je še bolj tragično, je to, da mu je izvolitev uspela. In to na dan umora opozicijskega aktivista Edmunda Rade. Režim Madura je tako dobil svojevrstno priznanje, da je na pravi poti. Režim, ki je s svojo katastrofalno ekonomsko in socialno politikov svet pognal več kot štiri milijone svojih državljanov. Režim, ki se je v izvajanju nasilja nad svojimi političnimi nasprotniki spajdašil s paravojaškimi, kriminalnimi, mamilarskimi skupinami in poskrbel za eno najvišjih številk umorov na svetu.  Gre seveda za hud udarec žrtvam režima in tudi spoštovanju človekovih pravic in demokraciji v svetu. In seveda tudi udarec kredibilnosti HRC in OZN. Po besedah Philippe Bolopiona iz Human Rights Watch gre za izdajo osnovnih načel OZN, na podlagi katerih se je ustanovil HRC.  

 

Venezuela niti ni edina članica HRC z vse prej kot zgledno preteklostjo na tem področju. V HRC je v zadnjih letih najti tudi predstavnike vrste drugih avtoritarnih režimov - Kitajske, Kube, Rusije, Savdske Arabije, Libije, Sudana itd. Ti očitno glasujejo eden za drugega. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. V času, ko avtoritarizem pridobiva na pomenu, smo priča nazadovanju HRC. O kršitvah človekovih pravic v svetu torej odločajo najhujši kršitelji. Povedano še preprosteje, v vrstah gasilcev so piromani. Dvoličnost pa taka! Potrebne so temeljite reforme, če naj HRC služi svojemu namenu. Komisija OZN za človekove pravice, predhodnica HRC, je propadla ravno zaredi tega, ker so v njej sedeli predstavniki režimov, ki so imeli na vesti največ in najhujših kršitev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.341
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.931
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.906
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 706
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920