Komentar

Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?

Zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite (npr. Krim), ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

20.10.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Katalonija   Slovenija   SFRJ   Sovjetska zveza   Evropska unija   Juncker   neodvisnost

Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). Odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker je dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi. Katalonijo je - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije.

Skoraj trideset let nazaj (13. januarja 1990) sem v Delu objavil članek z naslovom "V Evropo prek Beograda ali Ljubljane?" V njem sem polemiziral s stališčem slovenske Zveze komunistov, kot ga je po kongresu decembra 1989 razložil Milan Kučan; mimogrede pa tudi s srbskim pravnikom Kosto Čavoškim, ki je leta 1983 skupaj z Vojislavom Koštunico objavil znamenito knjigo Stranački pluralizam ili monizam (Strankarski pluralizem ali monizem). Čavoški je bil kritik enopartijskega sistema, vendar branitelj enotnosti Jugoslavije in odločanja po načelu "en človek, en glas". Slovenski komunisti so zagovarjali "evropsko kakovost življenja s samoupravljanjem, socializmom in Jugoslavijo", nasprotovali pa so "prihodu avtoritarne desnice na oblast v slovenski družbi". Sklepal sem, da Jugoslavija (Beograd, Srbija) ne more biti navdušena nad vstopom v Evropo. Za Beograd, sem napisal, se "postavlja vprašanje izgube pristojnosti na račun evropskih središč in obenem tudi vprašanje izgube pristojnosti na račun republiških/nacionalnih središč, kot sta Zagreb in Ljubljana". "Če Evropa ni Evropa imperijev, ampak Evropa narodov, lahko vanjo vstopijo le narodi, in to vsak posebej", sem napisal skoraj trideset let nazaj. Napovedal sem osamosvojitev in neposredno, samostojno članstvo Slovenije v Evropski skupnosti. Dve leti po mojem članku je bila Slovenija mednarodno priznana država, deset let pozneje (2002) je končala pristopna pogajanja za članstvo v EU, čez pet let (2007) je bila v evru in v schengnu, naslednje leto pa je predsedovala Svetu Evropske unije in odločala o evropskem priznanju Kosova. Španija mu je nasprotovala, ker je imela, kot so rekli, "problem s Katalonijo".

 

Od začetka osamosvajanja do predsedovanja v Evropski uniji je minilo 18 let, kar je kratek čas, vleklo se je pa vseeno. Potrpežljivost sem svetoval tudi katalonskim prijateljem, ki sem jih obiskal dve leti nazaj, ko so organizirali referendum o samostojnosti. Slovenska država je nastala v metežu in vrvežu konca hladne vojne, ko je poleg Jugoslavije razpadla tudi Sovjetska zveza. Nobenega podobno usodnega dogodka ne vidim v času, ko se za samostojnost potegujejo Katalonci. To seveda ni razlog, zakaj si Katalonci ne bi prizadevali za samostojnost, predvsem pa to ni razlog, zakaj bi morala madridska vlada, ki se ponaša s svojo demokratičnostjo, na dolge zaporne kazni obsojati barcelonske voditelje, če so želeli preskusiti svoj politični program na referendumu. Res je sicer, da je z zapiranjem slovenskih osamosvojiteljev začela tudi beograjska oblast, njeno delo pa je pozneje opravila kar domača ljubljanska oblast. Zgodovina (od francoske revolucije do južnoafriškega Mandele) sicer uči, da zaporni nalogi (praviloma) ne dosežejo prvotnega namena.

 

Kataloncem se podobna vprašanja, kot so se zastavljala Slovencem (in piscu teh vrstic), zastavljajo skoraj trideset let pozneje. Od vseh vprašanj, ki smo si jih zastavljali v tistih davnih dneh, je bilo najpomembnejše vprašanje članstva v EU oz. položaja med evropskimi narodi. V čem je bistvo evropskega življenja in Evropske skupnosti oz. Evropske unije? Evropa je odpravila konflikt med narodno in evropsko identiteto. V EU se lahko - drugače kot v Jugoslaviji, kjer je jugoslovanska identiteta ogrožala slovensko identiteto - istočasno istovetimo s slovenstvom in z evropejstvom. Natančno enaka je situacija s Katalonci. Evropska unija bi morala dokazati moralno in politično premoč nad španskimi predsodki (in zapornimi nalogi). V tem pogledu je odhajajoči predsednik Evropske komisije Juncker dve leti nazaj naredil napako in medvedjo uslugo evropskemu vrednotnemu sistemu. Diskvalificiral je katalonsko privrženost Evropi oz. Katalonijo - v primeru, če bi postala samostojna - tako rekoč izgnal iz Evropske unije. Juncker seveda dobro razume, za kaj gre, pa še spominjati se mora, kako so v EU vstopale Slovenija, Češka, Slovaška, Estonija, Litva, Latvija in Hrvaška. Kot je znano, nismo čakali na Jugoslavijo, ČSSR ali Sovjetsko zvezo. Da v začetku devetdesetih let pri teh (avtoritarnih) mnogonarodnih sistemih ni bilo pravega navdušenja za samoodločbo, je znano in do neke mere razumljivo. Enako velja pravzaprav tudi za zahodne velesile: razpada Jugoslavije so se bale zaradi t.i. "domino efekta": če razpade Jugoslavija, so sklepali, bo to zgled za Sovjetsko zvezo, kjer imajo atomsko bombo, ta pa lahko pride v roke neodgovornim ljudem itn. Sprva so tako razmišljali tudi v Evropski uniji, nato pa so si, ko se je razpad Sovjetske zveze začel pri vrhu - v Rusiji -  premislili. Premišljevanje se je končalo leta 2002 oz. 2004, ko so osamosvojene države postale članice EU.

 

Pozneje so se razmere zaostrile. Ko je Slovenija predsedovala Evropskemu svetu (2008), jo je doletela deklaracija o neodvisnosti Kosovega. Ta nekdanja jugoslovanska pokrajina je imela za sabo tragično obdobje, ki sta ga prepoznala kot tragično tako Nato kot EU, pri mednarodnem priznanju pa so bile - posebej na evropski strani - težave. Medtem ko so Američani Hashima Thaçija spodbujali, naj pohiti, smo Evropejci proces priznavanja zavirali. Glavna nasprotnica priznanja Kosova je bila Španija, nekaj problemov pa so imeli še Ciper, Grčija, Romunija … S tem smo se ukvarjali zunanji ministri evropskega dela Kontaktne skupine (EU, Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije) januarja 2008 na tajnem sestanku na Brdu pri Kranju. Navsezadnje je velika večina evropskih držav Kosovo priznala in novo državo uvrstila v čakalno vrsto za širitev.

 

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar najbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror razglasil za notranjepolitični problem. Njegove izjave ga niso le postavile na napačno stran zgodovine, ampak so tudi neskladne z uradno politiko širitve z državami Zahodnega Balkana. Pri tem bi bila umestna še pripomba: ali Katalonija ne izpolnjuje pogojev za članstvo, kot jo izpolnjujejo druge države, ki so nastale na podlagi samoodločbe? Ali Katalonija namesto evropske civilne obleke potrebuje špansko uniformo?

 

Evropska unija se je znašla še v hujši zagati kot Cerar, saj obravnava Katalonijo kot kakšne ruske satelite - kot npr. Abhazijo, Južno Osetijo, Krim, Doneck ali Lugansk - ki jim dejansko ni mogoče priznati pravice do samostojnosti oz. neodvisnosti, saj pri njih ne gre za samostojnost in neodvisnost, ampak za priključitev k drugi državi. Evropska unija bi si potemtakem morala čim prej premisliti glede Katalonije, Slovenija pa bi jo lahko k temu premisleku spodbudila z intervencijo predsednika slovenske vlade na Evropskem svetu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514