Razkrivamo

Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?

Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije, kar ljudje radi slišijo, je izjemno perverzno. Rešitev otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije v slovenskih razmerah ni nov Srčni center za odrasle (!?), pač pa optimalno izkoriščenje že obstoječih kapacitet v UKC Ljubljana, tako hospitala, ambulant in intenzivne enote na Pediatrični kliniki, kot operacijskih dvoran v Centralnem operacijskem bloku UKC Ljubljana. Ko pa gre za operacije na otroških srcih, je edina rešitev ta, da se opremo na najbližji kvalitetni center v tujini in tja pošiljami slovenske otroke na uztrezno, dolgoročno učinkovito in varno zdravljenje. Hkrati se moramo seveda kot družba zavedati, da ta rešitev ni najcenejša, vendar je zaradi naše majhnosti pač edina optimalna za tiste male sodržavljane, ki take posege potrebujejo. Vse ostalo je laž in zavajanje javnosti.

21.10.2019 22:45
Piše: Blaž Mrevlje
Ključne besede:   Klinični center   Srčni center   Pediatrična klinika   srčna kirurgija   Aleš Šabeder   Janez Poklukar   Jadranka Buturović Ponikvar   Zlatko Fras   Interna klinika   Jože Golobič

Fotografije: Televizija Slovenija, POP TV, UKCL

Ustanovitev Srčnega centra pomeni tudi zgodovinsko in precedenčno razkosanje največje klinike v UKC Ljubljana - Interne klinike. Dejanje je povsem nepremišljeno, zgodilo se je precej konspirativno, v nekaj tednih kot blitzkrieg. In zgodilo se je v odsotnosti direktorja Interne klinike Zlatka Frasa, ki je bil na večmesečnem gostovanju v tujini za pridobitev naziva redni profesor na Katedri za interno medicino.

Pred nekaj tedni sem na RTV Slovenija, mislim, da v Dnevniku, opazil Janeza Poklukarja, kolega internista in kardiologa, mojega vrstnika, ki ga sicer zelo cenim, ni mi pa jasno, zakaj se je podal v danih pogojih v trenutno vlogo generalnega direktorja UKC Ljubljana. Poklukar je v kamero povedal, da bodo katastrofo nacionalnih razsežnosti, ki jo je za seboj v UKC Ljubljana pustil Aleš Šabeder, njegov trenutni šef, sicer pa bivši direktor hortikulturnega podjetja Semenarna d.d. - in sicer uničenje kar treh medicinskih strok na nacionalnem nivoju v enem zamahu, vsem pred očmi in v univerzitetni bolnišnici (otroške kardiologije, otroške srčne kirurgije in pediatrične intenzive) - rešili z novim - pazite! - Srčnim centrom. Če ideja že sama po sebi ne bi bila skrajno bizarna in seveda, po mojem mnenju, z zelo slovenskim ozadjem, ne bi verjetno niti trznil. Tako pa sem zastrigel z ušesi, saj mi je bilo takoj jasno, kaj je najverjetneje resnično ozadje zgodbe. Nekdo, o tem sem trdno prepričan, ali imam prav, pa se bo izkazalo samodejno v bližnji prihodnosti - za potrebe tega članka ga imenujmo Mastermind -, si je omislil postati sam svoj šef. Se znebiti nekaterih trenutnih šefov in zavladati nad finančnimi tokovi tako v kardiologiji kot tudi srčni kirurgiji. Več muh na en mah, torej. To je moja hipoteza.

 

Pri tem pa ni pomislil na posledice za ljudi, zaposlene in bolnike, ki bodo z zgodovinsko precedenčnim raztrganjem največje klinike v UKC Ljubljana - Interne klinike - nastale. Niti ni pomislil, da bo to, po vseh sramotnih preobratih, le še eno sramotno reševanje problematike otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije, ki bo šlo v zgodovino po propadu ideje o NIOSB kot še ena velika šlamastika UKC Ljubljana in Ministrstva za zdrave. Zdi se, da je pred nami le še en izbruh psihopatije, ki je tako značilna za slovensko kardiologijo in doslej najhujše izkoriščanje že tako izmaličene, uničene, utrujene in postarane univerzitetne ustanove, UKC Ljubljana, za potrebe izpolnjevanja ego- in megalomanije enega samega človeka. UKC Ljubljana je videl že marsikaj in to ne bo ne prva, ne zadnja anomalija - o eni smo na portalu+ že pisali - bo pa prvič v takem obsegu. Pa poglejmo, kaj se dogaja. Da ne boste rekli "nismo vedeli, nihče nam ni povedal".

 

 

Ali novi generalni direktor UKCL Janez Poklukar sploh ve, kaj je v ozadju zgodbe o Srčnem centru? 

 

 

 

Kako ustanovijo Srčni center v tujini?

 

Za začetek - ne s prevaro! Pred dobrim letom sem pohajkoval po Skandinaviji, šel sem se neke vrste road trip za referenčnimi cenami zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev, ki jih bomo v bližnji prihodnosti lahko uporabili v nadaljevanju prizadevanj za debalkanizacijo slovenskega, državnega, socialističnega in zemljaričanskega zdravstva. Pa sem tako v eni od skandinavskih držav naletel na prijazne kolege, ki so pred nekaj leti ustanovili tak Srčni center in se pri njih ustavil za tri dni. Prijazno so me sprejeli, mi razkazali njihov Srčni center in razložili, zakaj in kako so ga ustanovili.

 

Skupina zdravnikov in še nekaj predstavnikov zainteresirane javnosti so ugotovili, da je v njihovi regiji kardiološki oddelek tamkajšnje univerzitetne bolnišnice postal premajhen, čakalne vrste nevarno predolge (čeprav se je čakalo na preiskave in posege največ en mesec!!!), oprema pa da je že nekolikanj zastarela. In so se, potomci vikingov, takole nekega pomladnega popoldneva leta 2014 vsedli vkup, staknili glave in še preden je zašlo sonce (istega dne in istega leta) naredili načrt in se razdelili v šest akcijskih skupin.

 

Naslednji dan je prva skupina odkorakala v upravno enoto, kjer so ustanovili neke vrste d.o.o. - v imenu regije, ne kot zasebniki. Druga skupina je odšla v lokalno banko, kjer so v ta namen dobili 300 milijonov evrov kredita. Tretja skupina na univerzo, kjer so se pogodili za najem zemljišča za potrebe izgraditve novega Srčnega centra za dobo 100 let. Četrta do arhitektov. Peta do zavarovalnic, kjer so se začeli pogajati za cene storitev v novem centru in jih uspeli dodobra optimizirati navzgor. Šesta pa do, ne lokalnih dobaviteljev, pač pa neposredno do proizvajalcev zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in izvajalcev storitev. Spogajali so se za dobre cene - optimizirali so jih navzdol.

 

Štiri leta in nekaj mesecev kasneje, jeseni leta 2018, smo se skupaj pogovarjali o teh zadevah v povsem novem Srčnem centru, ki je organiziran kot javna zdravstvena ustanova ustanovljena na zasebno pobudo, a v lastništvu regije. Yes, we can. Oziroma oni lahko. Ker je v Skandinaviji namen bolnišnice zdravljenje bolnikov v čim modernejši ustanovi in za čim nižje cene. Ne kot pri nas, ko je namen državnih zdravstvenih ustanov čim večji zajem davkoplačevalskega denarja skozi prirejene razpise za umetno vzdrževanje previsokih cen zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev od domačih konjskih mešetarjev in ne neposredno od multinacionalk.

 

Dotični skandinavski center so postavili blizu avtocestnega križa, da so karseda skrajšali dostopni čas za urgentne srčne bolnike po cesti, imajo pa seveda na strehi tudi helioport, kot se za sodobno bolnišnico spodobi. Bolnišnica sama je skrajno in skandinavsko preprosta - zgrajena je v obliki kocke s tremi nadstropji. V pritličju je recepcija in različne kardiološke ambulante. V prvem nadstropju internistični del kardiologije, torej navadne sobe za sprejeme in bolnike pred odpustom, intenzivna enota za najhujše kardiološke bolnike pred in po posegih ter tri operacijske dvorane za perkutane posege na srcu. V drugem nadstropju se zgodba ponovi, le da gre za kirurški oddelek, kjer izvajajo klasične srčne operacije. V tretjem nadstopju je uprava. Poleg Srčnega centra in v sklopu le-tega je tudi ustrezno velik hotel, da lahko v bližini bolnikov prenočujejo tudi svojci ter seveda brezplačno parkirišče.

 

O otroški kardiologiji in otroški srčni kirurgiji v tem Srčnem centru - kot tudi v katerem koli drugem po Evropi - ni ne duha ne sluha. Ker sta obe otroški stroki nekaj popolnoma drugega od kardiologije/srčne kirurgije za odrasle. Ker se v normalnih centrih po Evropi kirurgi ukvarjajo ali s srčno kirurgijo odraslih ali pa otrok. Nikjer še nisem namreč zasledil, da bi bil srčni kirurg izvežban za kirurgijo odraslih, za hobi pa bi poleg osnovnega dela operiral še malo prirojene srčne napake. To preprosto ne gre. V normalnih univerzitetnih in drugih bolnišnicah sta otroška kardiologija in otroška srčna kirurgija v domeni pediatričnih klinik.

 

 

Kako so si zamislili Srčni center pri nas?

 

Seveda - s prevaro!! Vsaj kolikor vemo do sedaj. Za začetek: ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije, kar ljudje radi slišijo, je izjemno perverzno. Zakaj? Ker v Sloveniji zaradi majhnosti problema prirojenih srčnih napak in njihovega zdravljenja preprosto nikoli ne bomo rešili optimalno in kot je značilno za večje države. Sicer bi ga lahko že doslej. 

 

Konkretno: v Republiki Sloveniji se vsako leto rodi okrog 100 otrok z različnimi prirojenimi srčnimi napakami. Večina je preprostih, nekatere se da zdraviti in razrešiti celo brez klasične srčne operacije, perkutano. Torej jih za klasično kirurško zdravljenje ne ostane niti 100. In to različnih. Znano dejstvo je, da kirurg potrebuje za vzdrževanje ustrezne kondicije okrog 200 istih posegov vsako leto. Posegi pa so različni in različno zahtevni. Iz tega izhaja, da je seveda fizično nemogoče imeti v Republiki Sloveniji ustrezno izobraženega kirurga za otroške srčne bolezni in s primerno kondicijo. Kaj šele dva ali tri, kolikor jih univerzitetna ustanova potrebuje za zagotavljanje nemotenega poteka zdravljenja ob morebitni odsotnosti enega ali dveh zaradi bolezni, dopusta, kongresov, ipd.

 

 

Medtem ko je direktor Interne klinike Zlatko Fras v tujini, mu doma razkosavajo kliniko ...

 

 

Rešitev otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije v slovenskih razmerah ni nov Srčni center za odrasle (!?) pač pa optimalno izkoriščenje že obstoječih kapacitet v UKC Ljubljana, tako hospitala, ambulant in intenzivne enote na Pediatrični kliniki kot operacijskih dvoran v Centralnem operacijskem bloku UKC Ljubljana. Kardiološka služba Pediatrične klinike potrebuje dva do tri kompetentne in stalno prisotne kardiologe, od katerih vsi hodijo dnevno na vizito, tam vedo, kaj delajo in o čem se odločajo ter skozi daljše obdobje spremljajo otroke s prirojenimi srčnimi napakami tudi ambulantno. Izjemno pomembno namreč je, da pri nekaterih prirojenih srčnih napakah otroka za optimalno zdravljenje anomalije "ujamemo" v ustreznem obdobju, ko je ravno prav star, velik in težak, da je operacija varna in dolgoročno učinkovita.

 

Eden od teh treh (ali več) kolegov mora znati slikovne metode, predvsem ultrazvok srca, drugi se mora spoznati na elektrofiziologijo, tretji pa mora biti dober intervenčni kardiolog. Ti lahko pokrijejo vso diagnostiko, planirajo najbolj ustrezen čas zdravljenja in tudi izvedejo večino nekirurških posegov. Lahko imamo sicer srčnega kirurga, ki zna izvesti tudi kakšno preprosto operacijo pri otrocih. Vendar pa nima smisla in tudi ni varno računati na to, da bo znal operirati tudi kompleksne prirojene srčne napake. To je preprosto iluzorno. V tem segmentu se moramo opreti na najbližji kvalitetni center v tujini in tja pošiljati slovenske otroke na uztrezno, dolgoročno učinkovito in varno zdravljenje. Hkrati se moramo seveda kot družba zavedati, da ta rešitev ni najcenejša, vendar je zaradi naše majhnosti pač edina optimalna za tiste male sodržavljane, ki take posege potrebujejo. Vse ostalo je laž in zavajanje javnosti. Ker ko se nekdo v beli obleki in z ustreznim številom medalj na prsih vsede pred televizijsko kamere in reče, da je vse OK in varno, to še ne pomeni, da je vse OK in varno. Ponavadi je resnica ravno diametralno nasprotna.

 

 

V katerem grmu v resnici tiči zajec?

 

Ustanoviti Srčni center, ki bo združil Klinični oddelek za kardiologijo (dva hodnika v petem in dva v sedmem nadstropju glavne stavbe UKC Ljubljana) s Kliničnim oddelkom za kardiovaskularno kirurgijo (dva hodnika v sedmem nadstropju glavne stavbe) v Srčni center - pod pretvezo reševanja problematike otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije -, pri tem pa izločiti del Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, ki je zdravil najhujše in akutne kardiološke bolnike pred in po posegih ter zapletih, del Kliničnega oddelka za kirurško intenzivno terapijo, ki je zdravil najhujše srčne bolnike po srčnih operacijah ter Klinični oddelek za žilne bolezni je - tako kot si ga je Mastermind zamislil - precedens v zgodovini slovenske medicine! Glede na posledice take odločitve, ki jih vsaj jaz vidim že sedaj, pa tudi prvovrstni slovenski idiotizem. Glede na zaplete in smrti, ki bodo iz tega izšle, je to po mojem tudi kriminalno početje tistih, ki se bodo za to norost odločili, kot tudi tistih, ki te norosti ne bodo preprečili.

 

 

Svet UKCL, vodi ga Jože Golobič (desno), je po mojih podatkih sklep o ustanovitvi Srčnega centra že potrdil.

 

 

Ustanovitev takega Srčnega centra pomeni tudi zgodovinsko in precedenčno razkosanje največje klinike v UKC Ljubljana - Interne klinike. Dejanje je povsem nepremišljeno, zgodilo se je precej konspirativno in le v nekaj zadnjih tednih kot blitzkrieg. In zgodilo se je, pozor, v odsotnosti direktorja Interne klinike Zlatka Frasa, ki je bil na večmesečnem gostovanju v tujini za pridobitev naziva redni profesor na Katedri za interno medicino. Toliko bizarnosti v le nekaj tednih je možno le v Sloveniji, v UKC Ljubljana in ob taki vodstveni struni naše največje in univerzitetne bolnišnice.

 

Po mojih informacijah so avgusta letos Interni kliniki brez še danes jasnega pojasnila in čez noč odvzeli 12 milijonov evrov iz naslova "terciar". Dvanajst milijonov evrov je za Interno kliniko veliko denarja in posledično seveda pomeni njeno destabilizacijo. Po domače, direktorju Interne klinike Frasu so v njegovi odsotnosti odvzeli velik del sredstev za delovanje klinike, ki jo vodi. Direktor Interne klinike ni pridrvel domov reševat nastale situacije, ostal je na gostovanju v tujini, kot bi mu bilo malo mar za dogajanje na potapljajoči se ladji. 

 

Le nekaj dni kasneje je po mojih informacijah Svet zavoda UKC Ljubljana že potrdil sklep o ustanovitvi novega Srčnega centra. Direktor Interne klinike je še vedno ostajal na gostovanju v tujini in ni pridrvel reševati ladje, ki ji poveljuje. Nad dejstvom, da bo Interna klinika s samodejnim in najverjetneje s strani enega človeka dirigiranim izstopom največje, torej kardiološke klinike, razkosana in izgubila največjo, kardiološko kliniko, ki tudi za delovanje ostalih klinik v malho prinese največ denarja, se niso posebej razburjali niti ostali predstojniki, ki vodijo ostale klinike, ki sodijo pod okrilje skupne in največje klinike v UKC Ljubljana - Interne klinike.

 

 

Jadranka Buturović Ponikvar je strokovna direktorica UKCL. Potrebujete prevod njene izjave?

 

 

 

Javna vprašanja ob razkosanju Interne klinike

 

Imajo vsi ti ljudje sploh radi Interno kliniko, ali le stolčke na katerih sedijo? Si ob dejstvu, da niso stopili v bran precedenčnega in zgodovinskega razkosanja Interne klinike sploh zaslužijo biti predstojniki njenih posameznih enot? Ima morda vsak od njih ali posamezni v žepu lastno in podobno agendo? Se zavedajo posledic svojih dejanj?

 

Podobno vprašanje javno zastavljam tudi bivšemu direktorju hortikulturnega podjetja Alešu Šabedru, ki trenutno dela družbo fikusom na Ministrstvu za zdrave. Potem ko je po minusu, ki ga je pustil za sabo v UKC Ljubljana, potem ko ni znižal cene niti enemu zdravilu, pripomočku, napravi, potrošnemu materialu ali storitvi, potem ko so za njim ostale v UKC Ljubljana uničene tri medicinske stroke - otroška kardiologija, otroška srčna kirurgija in pediatrična intenziva -, potem ko je pomagal uničiti NIOSB in so po dostopnih podatkih zaradi vseh teh nacionalnih katastrof umrli vsaj trije otroci (!) in je bizarno kot za "nagrado" zdravniško-dobaviteljske mafije napredoval na Ministrstvo za zdrave:

 

Ali bo kot minister resnično dopustil naslednjo mega afero v UKC Ljubljana - razkosanje Interne klinike, ustanovitev bizarnega Srčnega centra, ki ga nihče - razen enega - ne potrebuje, in vse posledice, ki bodo iz tega izšle za odrasle bolnike s srčnimi boleznimi in odrasle?

 

Nenazadnje - podobno vprašanje postavljam tudi Tebi, cenjeni kolega Janez Poklukar:

 

Če si v svojih dejanjih in odločitvah neodvisen, kot je v kamero ob tisti mini primopredaji zagotovil tvoj šef, bivši direktor hortikulturnega podjetja Aleš Šabeder, ali boš kot internist in kardiolog ter generalni direktor UKC Ljubljana s polnimi pooblastili dejansko pustil razkosanje Interne klinike, na kateri si se učil interne medicine in opravil kroženje v okviru specializacije iz interne medicine? Dragi kolega Janez Poklukar, zdaj ni več hec. Si generalni direktor UKC Ljubljana s polnimi pooblastili. Tvoj podpis je tvoj podpis. Za posledice vseh svojih odločitev si pred slovenskimi davkoplačevalci objektivno odgovoren. Si prepričan, da je razkosanje Interne klinike pametna pot?

 

 

Kakor tudi vam, strokovna direktorica UKC Ljubljana in profesorica interne medicine na Katedri za interno medicino prof. Jadranka Buturović-Ponikvar:

 

Interna klinika vam je dajala službo in možnost strokovnega napredovanja in kariere. Ali boste res kot strokovna direktorica podprli razkosanje Interne klinike brez resnega in tehtnega premisleka vseh vpletenih? Za strokovne posledice take odločitve ste objektivno odgovorni.

 

 

Komu je Srčni center lahko resnično v interesu?

 

Po moji hipotezi le enemu človeku. Zaenkrat naj ostane imenovan - kot že rečeno - Mastermind, razkril se bo tako in tako, če bodo to norost izpeljali, kmalu sam. Zakaj? Ker se dejansko ne bo spremenilo popolnoma nič, le nekdo bo postal direktor Srčnega centra. Srčni kirurgi bodo ostali v sedmem nadstropju UKC Ljubljana - tam kjer so - in opravljali svoj posel. Pri čemer si težko predstavljam, da si bodo pustili poveljevati s strani internistov kardiologov. Internisti kardiologi bodo ostali v petem in sedmem nadstropju UKC Ljubljana - tam kjer so - in opravljali svoj posel. Pri čemer si težko predstavljam, da si bodo pustili poveljevati s strani kolegov srčnih kirurgov. Intenzivne enote bodo ostale tam, kjer so - prav tako Klinični oddelek za žilne bolezni - in opravljali svoj posel, le komunikacija med vsemi bo še dodatno otežena.

 

 

 

Aleš Šabeder: brez zamegljevanja, ustavite to norost, dokler je še čas!

 

 

 

Problemi z uničenimi strokami na nacionalnem nivoju - otroško kardiologijo, otroško srčno kirurgijo in pediatrično intenzivo - bodo ostali nerešeni. V resnici ne bomo dobili novega centra. Dobili domo le na papirju skreirano novo organizacijsko obliko, nov tujek v UKC Ljubljana. In za njim kar bo ostalo drobcev od Interne klinike. Kaj se potem sploh spremeni, če vse ostaja enako?

 

Nekdo postane šef Srčnega centra.

 

Kar se v tujini, pa čeprav pretežno le na Balkanu, sliši bistveno bolj imenitno kot denimo le vodja Kateterskega laboratorija. Ta oseba se tudi znebi dveh šefov nad sabo, predstojnika Kliničnega oddelka za kardiologijo in direktorja Interne klinike ter še vsaj dveh - levo in desno od sebe. In kar je najverjetneje najpomembneje, odloča o novonastalem proračunu Srčnega centra, ki je bistveno večji od same kardiološke klinike in o tem, kam in h kateremu dobavitelju bo šlo za okrog 30 milijonov evrov nabav letno (!) ter ustreznih finančnih tokov pod mizo. Tudi če je provizija le 5-odstotna, je milijon in pol evrov letno za posameznika lepa vsotica.

 

In za konec: kaj ostane predsedniku Združenja kardiologov Slovenije, če mu nekdo pred očmi izmakne največjo kardiološko kliniko v Sloveniji? Če se motim, bo še najmanj škode. Če se ne, bodo po mojem mnenju posledice nepopravljive. Zato ustavite norost, dokler je še čas. Vsedite se za mizo, štejte do deset in še enkrat premislite. Da ne bo čez nekaj let in po nepotrebnih smrtih zadevo preiskovala še ena parlamentarna preiskovalna komisija, ko bo za marsikoga že prepozno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.506
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.837
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.525
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.818
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.103
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.483
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.515
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.056
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 824
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745