Komentar

Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem

Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov na portalu+ so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji. Nisem ne politik, ne kriminalist, tožilec ali preiskovalni novinar, ki bi se profesionalno ukvarjal z razkrivanjem kriminala. Ne poznam nobenega žvižgača, ki bi me obveščal o kriminalu, k hromi Slovenijo. Sem samo pozoren opazovalce in analitik, ki pozorno opazuje, kaj se dogaja v poslovanju, kakšne so napovedi in kakšni so rezultati.

27.10.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   provizije   država   občine   državna podjetja   10 odstotkov   zakon o javnem naročanju

Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

Pustimo ob strani klasični kriminal in lopove, ki zamaskirani z macolami razbijajo šipe, vdirajo v trgovine ali stanovanja in v vrečah odnesejo hrano, cigarete ali viski. O teh ni potrebno pisati, saj je za njih več kot odlično poskrbljeno. Opisati je potrebno poslovni kriminal, ki je je postal standard poslovanja v Sloveniji. Generalno imamo tri področja, ki se med seboj ločijo predvsem po oblikah in tehnologiji poslovanja:

 

1. Državna podjetja,

2. Občine in

3. Država

 

Vsem so poznane postavke: 10 % in 30 %. Kaj to pomeni? To pomeni, da je vsak posel, ki ga sklene državno podjetje, občina ali država, obremenjen z desetprocentno provizijo. Tukaj je potrebno podati opombo: praviloma. Namreč okolje še ni popolnima pokvarjeno, obstajajo svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Pa si oglejmo, kako to pravilo deluje.

 

 

Državna podjetja

 

Državna podjetja vodijo uprave, ki jih nastavlja vodilna politika. Ta je pred vsem leva, saj je na oblasti večino časa samostojne Slovenije in dandanes praktično ni mogoče postati vodilni menedžer v državni firmi, torej član ali šef uprave, če nisi "naš". To je pomembno dejstvo, saj kaže na popolno zlizanost vodilne politike z upravljanjem državnih podjetij. Vodilna politika se ne more sprenevedati, da ni v celoti odgovorna za poslovanje državnih podjetij. Ker postavlja "naše", je za njih odgovorna in ker sama ni za nič kriva, tudi "naši" v podjetjih niso krivi in jih je potrebno do konca ščititi, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da "zapojejo".

 

Značilnost pri poslovanju državnih podjetjih je, da ogromno poslov oddajajo podizvajalcem. Množica poslov je popolnoma nepotrebnih, oddani pa so zaradi provizij. Praviloma velja, da je vsak posel obremenjen z 10 %. V manjših podjetjih provizijo pokasira uprava. Da lahko to izvede, podkupi nadzorni svet s priložnostnimi darili, pogostitvami, nagradami in sejninami. V večjih podjetij gre za večje vsote in za nekoliko bolj zapletene operacije, pa vendar so tudi tam poti in je tudi tam izdelana tehnologija, ki omogoča uveljavljati pravilo 10 %.

 

Tukaj nastopi še drugo pravilo, in sicer 30 %. Zneski provizij 10 % mnogokrat presegajo vrednosti, ki se jih da nemoteno preliti iz kase podjetja v privatne žepe, zato so potrebni posredniki, kar pa stane in zato običajne provizije ne zadoščajo. Pogodbeni znesek je treba dvigniti. Recimo pri pranju denarja, ki je najpogostejši primer, se tarife gibljejo okrog 30 %. Poleg tega običajnega kriminala, ki je utečen in udomačen, je potrebno opozoriti na predmete kvarnih pogodb. V veliki meri so to odvetniške storitve, predvsem pavšali. Potem so tu računalniške storitve, servisi in nakupi opreme, vzdrževanje le te, programska oprema, nepotrebne študije, ki jih zverzirana in specializirana podjetja zaračunavajo in s tem bogatijo.

 

 

Občine

 

Praktično vse investicije, nabava in vzdrževanje so podvrženi pravilu desetih odstotkov. Redke so izjeme, kjer župani ne tolerirajo takšnih provizij in ne dopuščajo pravila 10 %. Ločimo sicer nekaj posebnosti, ki pa v končni fazi vseeno opeharijo občino za tistih 10 %. V malih občinah provizije kasira običajno župan sam. Zlasti tisti župani, ki se ugnezdijo in županujejo po več mandatov. Zaslužki sicer niso veliki, so pa kar dobra podpora družinskemu proračunu.

 

V nekoliko večjih občinah popolna individualizacija pravila desetih odstotkov ni mogoča. Tam se formirajo določeni fevdi, ki kasirajo provizije, recimo pri nabavi pisarniškega materiala, tekočem vzdrževanju, servisiranju vozil, če občina z njimi razpolaga. Večje investicije pa so v domeni župana: on vodi razpise, on se dogovarja s ponudniki in na koncu je on tisti, ki pokasira 10 %.

 

Župan si v glavnem v celoti podredi upravo, v kateri zaposli svoje ljudi, ki mu omogočajo kasiranje provizij. Zaposleni so mu zvesti, saj si ne upajo nasprotovati, še manj pa jim pade na pamet, da bi "žvižgali". Vsako najmanjše odtekanje informacij je namreč lahko odkriti, saj gre za majhne sredine, kjer ni nič skrito. Županovo zlorabljanje položaja (oblasti) pa se tolerira, saj je "fejst fant, ki da nekaj tudi za ljudstvo", ko priredi kakšno zabavo ali podeli diplome zaslužnim, ko "zrihta" kakšno delovno mesto v šoli, vrtcu ali občinski upravi.

 

Večje občine so nekoliko bolj specifične, pa vendar pravilo velja; male ribe pripadajo malim ribam, velike ribe pa veliki ribi. O velikih poslih stečejo pogovori le za zaprtimi vrati in jih spremlja čim manj oči, ki so v glavah strogo zanesljivih ljudi. Najbogatejši, najsrečnejši in vedno nasmejani je mož, Deset odstotkov imenovan.

 

 

Država

 

Država, državna uprava, ministrstva ... tukaj je variant več, obstajajo različne tehnologije in seveda je vključenih bistveno več "porabnikov". Specifika je tudi v tem, da se pogosto menjajo ministri, ki so največkrat nepoučeni o tem, kaj se jim dogaja na ministrstvu, postavljeni pa so na ministrski položaj zato, da direktno omogočajo velike posle mafiji, ki zajema z veliko žlico in se seveda ne meni za drobiž (tj. 10 %). 

 

Osnova odliva 10 % je proračun. Proračun pripravljajo sektorji v posameznem ministrstvu. Uradniki, ki pripravljajo proračunske postavke, so stari mački, ki poznajo tehnologijo in imajo naštudirane porabnike proračunskih sredstev. So nekakšni grofje svojih fevdov. Nikogar ne spustijo blizu in nepisano pravilo je, da nihče v njihov fevd ne sme vstopiti, saj tudi sami dovolj disciplinirani  n ne motijo sosednjega grofa (ali grofice). Ta mali črvek nagloda proračunski kolač in v njem zagotovi denarce za svoj fevd. Ti so po njegovih izjavah nujo potrebni za funkcioniranje ministrstva. Tako si zagotovi naročilo kakšne študije, službenega potovanja, nakup naprave, organizacijo seminarja ali kaj podobnega. Je dovolj neopazen, da lahko to počne dovolj avtonomno in ga nihče ne nadzira. Ima proste roke in z lahkoto pokasira tistih zaželjenih 10 %. Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

 

Ko se seštejejo vse te drobne lumparije, gre za kar zajeten denar, česar pa ni mogoče kriminalizirati, saj bi najverjetneje odkrivanje in pregon državo stala več, kot škoda, ki jo ti mali lopovi naredijo. Bistveno več škode pa naredijo lobisti, ki popolnoma nekompetentnim ministrom sugerirajo aktivnosti, ki vodijo v velike polomije. Če nič drugega vsaj v velike provizije, ki jih pokasirajo tisti, ki ministra posadijo na ministrski stolček in ta plača kosilo za storjeno uslugo. Nič ni zastonj. Vse je potrebno plačati.

 

Če sem omenil drobne luknjice, navrtane v proračun, ki napajajo majhne grofice in grofičke, gre pri plačilu kosil lobistom, ki postavljajo vsakokratno oblast, za prave veletoke, ki napolnjujejo blagajne, žepi so preplitki, lobistom. Kako se to počne, lahko skorajda dnevno vidimo in beremo, pa se žal nič ne zgodi.

 

Seveda tak opazovalec, kot sem sam, ne morem nič. Lahko razpolagam le z indici, s sumi, ki so sicer logično podkrepljeni, za konkretni pregon pa so potrebni dokazi. Do njih lahko pridejo le pooblaščeni, ki pa se večinoma ne zganejo, kar lahko pripelje do suma, da so tudi sami del (z)družbe, ki lepo živi na račun ustaljenih pravil poslovanja nenepisanega pravila desetih odstotkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
1
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
2
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,504
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,442
03/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,969
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,454
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,930
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,732
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,346
08/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 681
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,092