Komentar

Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem

Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov na portalu+ so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji. Nisem ne politik, ne kriminalist, tožilec ali preiskovalni novinar, ki bi se profesionalno ukvarjal z razkrivanjem kriminala. Ne poznam nobenega žvižgača, ki bi me obveščal o kriminalu, k hromi Slovenijo. Sem samo pozoren opazovalce in analitik, ki pozorno opazuje, kaj se dogaja v poslovanju, kakšne so napovedi in kakšni so rezultati.

27.10.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   provizije   država   občine   državna podjetja   10 odstotkov   zakon o javnem naročanju

Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

Pustimo ob strani klasični kriminal in lopove, ki zamaskirani z macolami razbijajo šipe, vdirajo v trgovine ali stanovanja in v vrečah odnesejo hrano, cigarete ali viski. O teh ni potrebno pisati, saj je za njih več kot odlično poskrbljeno. Opisati je potrebno poslovni kriminal, ki je je postal standard poslovanja v Sloveniji. Generalno imamo tri področja, ki se med seboj ločijo predvsem po oblikah in tehnologiji poslovanja:

 

1. Državna podjetja,

2. Občine in

3. Država

 

Vsem so poznane postavke: 10 % in 30 %. Kaj to pomeni? To pomeni, da je vsak posel, ki ga sklene državno podjetje, občina ali država, obremenjen z desetprocentno provizijo. Tukaj je potrebno podati opombo: praviloma. Namreč okolje še ni popolnima pokvarjeno, obstajajo svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Pa si oglejmo, kako to pravilo deluje.

 

 

Državna podjetja

 

Državna podjetja vodijo uprave, ki jih nastavlja vodilna politika. Ta je pred vsem leva, saj je na oblasti večino časa samostojne Slovenije in dandanes praktično ni mogoče postati vodilni menedžer v državni firmi, torej član ali šef uprave, če nisi "naš". To je pomembno dejstvo, saj kaže na popolno zlizanost vodilne politike z upravljanjem državnih podjetij. Vodilna politika se ne more sprenevedati, da ni v celoti odgovorna za poslovanje državnih podjetij. Ker postavlja "naše", je za njih odgovorna in ker sama ni za nič kriva, tudi "naši" v podjetjih niso krivi in jih je potrebno do konca ščititi, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da "zapojejo".

 

Značilnost pri poslovanju državnih podjetjih je, da ogromno poslov oddajajo podizvajalcem. Množica poslov je popolnoma nepotrebnih, oddani pa so zaradi provizij. Praviloma velja, da je vsak posel obremenjen z 10 %. V manjših podjetjih provizijo pokasira uprava. Da lahko to izvede, podkupi nadzorni svet s priložnostnimi darili, pogostitvami, nagradami in sejninami. V večjih podjetij gre za večje vsote in za nekoliko bolj zapletene operacije, pa vendar so tudi tam poti in je tudi tam izdelana tehnologija, ki omogoča uveljavljati pravilo 10 %.

 

Tukaj nastopi še drugo pravilo, in sicer 30 %. Zneski provizij 10 % mnogokrat presegajo vrednosti, ki se jih da nemoteno preliti iz kase podjetja v privatne žepe, zato so potrebni posredniki, kar pa stane in zato običajne provizije ne zadoščajo. Pogodbeni znesek je treba dvigniti. Recimo pri pranju denarja, ki je najpogostejši primer, se tarife gibljejo okrog 30 %. Poleg tega običajnega kriminala, ki je utečen in udomačen, je potrebno opozoriti na predmete kvarnih pogodb. V veliki meri so to odvetniške storitve, predvsem pavšali. Potem so tu računalniške storitve, servisi in nakupi opreme, vzdrževanje le te, programska oprema, nepotrebne študije, ki jih zverzirana in specializirana podjetja zaračunavajo in s tem bogatijo.

 

 

Občine

 

Praktično vse investicije, nabava in vzdrževanje so podvrženi pravilu desetih odstotkov. Redke so izjeme, kjer župani ne tolerirajo takšnih provizij in ne dopuščajo pravila 10 %. Ločimo sicer nekaj posebnosti, ki pa v končni fazi vseeno opeharijo občino za tistih 10 %. V malih občinah provizije kasira običajno župan sam. Zlasti tisti župani, ki se ugnezdijo in županujejo po več mandatov. Zaslužki sicer niso veliki, so pa kar dobra podpora družinskemu proračunu.

 

V nekoliko večjih občinah popolna individualizacija pravila desetih odstotkov ni mogoča. Tam se formirajo določeni fevdi, ki kasirajo provizije, recimo pri nabavi pisarniškega materiala, tekočem vzdrževanju, servisiranju vozil, če občina z njimi razpolaga. Večje investicije pa so v domeni župana: on vodi razpise, on se dogovarja s ponudniki in na koncu je on tisti, ki pokasira 10 %.

 

Župan si v glavnem v celoti podredi upravo, v kateri zaposli svoje ljudi, ki mu omogočajo kasiranje provizij. Zaposleni so mu zvesti, saj si ne upajo nasprotovati, še manj pa jim pade na pamet, da bi "žvižgali". Vsako najmanjše odtekanje informacij je namreč lahko odkriti, saj gre za majhne sredine, kjer ni nič skrito. Županovo zlorabljanje položaja (oblasti) pa se tolerira, saj je "fejst fant, ki da nekaj tudi za ljudstvo", ko priredi kakšno zabavo ali podeli diplome zaslužnim, ko "zrihta" kakšno delovno mesto v šoli, vrtcu ali občinski upravi.

 

Večje občine so nekoliko bolj specifične, pa vendar pravilo velja; male ribe pripadajo malim ribam, velike ribe pa veliki ribi. O velikih poslih stečejo pogovori le za zaprtimi vrati in jih spremlja čim manj oči, ki so v glavah strogo zanesljivih ljudi. Najbogatejši, najsrečnejši in vedno nasmejani je mož, Deset odstotkov imenovan.

 

 

Država

 

Država, državna uprava, ministrstva ... tukaj je variant več, obstajajo različne tehnologije in seveda je vključenih bistveno več "porabnikov". Specifika je tudi v tem, da se pogosto menjajo ministri, ki so največkrat nepoučeni o tem, kaj se jim dogaja na ministrstvu, postavljeni pa so na ministrski položaj zato, da direktno omogočajo velike posle mafiji, ki zajema z veliko žlico in se seveda ne meni za drobiž (tj. 10 %). 

 

Osnova odliva 10 % je proračun. Proračun pripravljajo sektorji v posameznem ministrstvu. Uradniki, ki pripravljajo proračunske postavke, so stari mački, ki poznajo tehnologijo in imajo naštudirane porabnike proračunskih sredstev. So nekakšni grofje svojih fevdov. Nikogar ne spustijo blizu in nepisano pravilo je, da nihče v njihov fevd ne sme vstopiti, saj tudi sami dovolj disciplinirani  n ne motijo sosednjega grofa (ali grofice). Ta mali črvek nagloda proračunski kolač in v njem zagotovi denarce za svoj fevd. Ti so po njegovih izjavah nujo potrebni za funkcioniranje ministrstva. Tako si zagotovi naročilo kakšne študije, službenega potovanja, nakup naprave, organizacijo seminarja ali kaj podobnega. Je dovolj neopazen, da lahko to počne dovolj avtonomno in ga nihče ne nadzira. Ima proste roke in z lahkoto pokasira tistih zaželjenih 10 %. Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

 

Ko se seštejejo vse te drobne lumparije, gre za kar zajeten denar, česar pa ni mogoče kriminalizirati, saj bi najverjetneje odkrivanje in pregon državo stala več, kot škoda, ki jo ti mali lopovi naredijo. Bistveno več škode pa naredijo lobisti, ki popolnoma nekompetentnim ministrom sugerirajo aktivnosti, ki vodijo v velike polomije. Če nič drugega vsaj v velike provizije, ki jih pokasirajo tisti, ki ministra posadijo na ministrski stolček in ta plača kosilo za storjeno uslugo. Nič ni zastonj. Vse je potrebno plačati.

 

Če sem omenil drobne luknjice, navrtane v proračun, ki napajajo majhne grofice in grofičke, gre pri plačilu kosil lobistom, ki postavljajo vsakokratno oblast, za prave veletoke, ki napolnjujejo blagajne, žepi so preplitki, lobistom. Kako se to počne, lahko skorajda dnevno vidimo in beremo, pa se žal nič ne zgodi.

 

Seveda tak opazovalec, kot sem sam, ne morem nič. Lahko razpolagam le z indici, s sumi, ki so sicer logično podkrepljeni, za konkretni pregon pa so potrebni dokazi. Do njih lahko pridejo le pooblaščeni, ki pa se večinoma ne zganejo, kar lahko pripelje do suma, da so tudi sami del (z)družbe, ki lepo živi na račun ustaljenih pravil poslovanja nenepisanega pravila desetih odstotkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568