Komentar

Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij.

26.10.2019 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lev Manovič   Moskva   Yoko Ono   New York   Marko Peljhan   Bojan Anđelković   Janez Strehovec

Po spletu posebnih okoliščin sem prejšnji teden na retrospektivni razstavi konceptualne umetnice Yoko Ono srečal Leva Manoviča. Kdo je on? V enem izdihu: Lev Manovič je misleči elektron. Dodajam: on je radikalen umetniški teoretik kulture in umetnosti novih medijev, ki živi in dela v New Yorku. Je ruski teoretik, ki že desetletja živi in dela v ZDA. Naključje nama je organiziralo prvo srečanje v Muzeju sodobne umetnosti v Moskvi in to takoj na najvišji ravni - na razstavi famozne fluksus umetnice. Naj vas opozorim, da bom Manovičevo razvojno mišljenje posredno vključeval v svoje besedilo, predvsem njegove oblikoslovne teze, ki so razširjene po vsem planetu. To je komentar o umetniški meta-morfologiji novomedijske umetnosti s poudarkom na računalniških igrah.

 

Poleg tega, da si z Manovičem deliva isto letnico rojstva, naju povezuje tudi nekaj skupnih prijateljev, ki večinoma izhajajo iz računalniških umetniških mrež. Eden med njimi je neokonceptualist Marko Peljhan, umetnik, ki samega sebe srečuje na letaliških terminalih, verjamem, da je z Manovičem življenjem podobno. Predvsem je kot teoretik umetnosti in kulture virtuozen strateg. Izvrsten je v politikah sodobne (softverske) analitike. S pomočjo mega data struktur analizira informacijska polja umetnosti in kulture. Istočasno pa s svojim mišljenjem omogoča oblikovalski skupnosti, da prestopa lastne omejitve. Njegovo novomedijsko raziskovanje je mogoče spremljati na medmrežju že od srede devetdesetih let / www.manovich.net /. Grafira (te besede Fran ne zazna) planetarno softversko resničnost. Je eden redkih ljudi iz sveta umetnosti, ki vidi v statističnih raziskavah in v njihovih predstavitvenih modelih lepoto - vmesniško /interface/ lepoto. Menim, da ga dejansko razveseljujejo statistični podatki, predvsem njihovi prikazi, na podoben način kot nekatere vzburjajo gorski vzponi. Podobnih mislecev kot je on ni ravno mnogo na tem svetu.

 

Nisem povsem prepričan ali bi Lev Manovič sprejel zame pomembno časovnico stilne delitve modernizma, ki jo primerjam z renesančno delitvijo; na rani modernizem, na visoki in pozni modernizem. Zagotovo pa je zanj visoko modernistični izraz izhodišče za oblikovanje bodočega poznega modernizma XXII. stoletja. To je najbolj razvidno iz njegovih analiz računalniških aplikacij. Vsak dan predlaga svetu nove koncepte, izhajajoče iz novomedijskih in softverskih spoznanj. S svojo pozicijo zelo vpliva na novoveško kulturo, na umetniških akademijah mentorira umetniške vrednote, na medmrežju pa jih potrpežljivo shranjuje.

 

Za razliko od mene, ki si na noben način ne dovolim, da bi zamenjal umetniško pozicijo za kulturno, on dobesedno in dosledno oblikuje novo softversko kulturo. Kultura je zanj največja vrednota. Mi, umetniki levi anarhisti to idejo težko sprejmemo, je pa več kot logična. Vzporedno raziskuje zgodovino softverja in posledično oblikuje softversko kulturno terminologijo. V resnici obožuje kulturne konflikte, to dejstvo naju povezuje. Opremlja jih s svojimi izvrstnimi ekspertizami, s svojimi medmrežnimi izvedenskimi poročili.

 

Hipoteza: prepričan sem, da ga predpona post ne dela zadovoljnega istočasno pa je ravno on tisti, ki mi predstavlja s svojim opusom postkritika XXI. stoletja, kritika softverskega kulturkapitalizma. Razvija kapitalistično abstrakcijo v neposredni akciji. A navkljub temu moj tovariš v boju za lepoto sveta Bojan Anđelković pravi, da še danes ne obstaja knjiga, ki bi bolj sistematično razložila logiko in naravo novih medijev, kot je Manovičeva knjiga Jezik novih medijev s preloma tisočletja. Naj zaključkim prvi del mojega komentarja z dejstvom, da je Lev Manovič direktor Laboratorija za softversko kulturno analitiko (Big data analize).

 

Beseda tedna: Ekspertnost je značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in nam omogoča iskanje želene informacije. Ko sem na začetku današnjega komentarja zapisal, da je Lev Manovič radikalen umetniški analitik, sem mislil tudi na to, da vzpostavlja pomembno razlikovanje med blogerstvom in ekspertnostjo. Neverjetno estetsko je izzvenel prejšni petek njegov stavek: Rad se prepuščam propagandi! Verjetno je želel izpostaviti idejo, ki nasprotuje promocijskim dikcijam (PR). Razumem in berem ga kot kritika vladajoče govorice sistema.

 

Neplačan oglas: Predlagam vam, da si v naslednjih tednih ogledate v Narodni galeriji bienalno razstavo republiškega oblikovanja vizualnih komunikacij - Brumen. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v zadnjem desetletju gradi teorijo kulturnega interfacea. Svoje mišljenje o novomedijski umetnosti vpenja s pomočjo različnih inovativnih kulturnih modelov, s pomočjo programske opreme, kakor tudi s pomočjo softverske info-estetike. Izjemno inovativen je v oblikovanju pomenskih središč in pri vzpostavljanju novih besednih zvez. Njegove sugestije za nove besedne zveze se z veliko hitrostjo prelijejo v računalniško skupnost. Ta pa jih brez velike polemike sprejma (npr. remixabilnost). Njegovi sledilci, ki jih ni malo, jih pospešeno širijo po svetovnem medmrežju. Če komu, je ravno njemu razvidna povezava med dadaizmom in dataizmom, zato ker sledi tako vizualne kot besedne transkacije. Organizira principe za selekcijo softverskih kulturnih informacij.

 

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij. Računalniška igra temelji predvsem na zmogljivosti računalnika (3D operacijskega sistema), ki kvantizira oziroma preračunava slike na zaslonu, istočasno pa jih vektorsko dinamizira s premikanjem po geometriziranem prostoru. Vse v igri je povezano z njenim žanrom. Vse v računalniški igri izhaja iz želje po popolnem nadzoru - prostora.

 

Fatalno oblikovanje funkcij! 

 

Vpogled v novomedijsko kulturo: ta opravlja združevanje dveh izvornih medijskih strutur, kot sta recimo film in arhitektura, z računalniškim organiziranjem v meta medijsko stanje. Lev Manovič je bil med prvimi, ki so ozaveščali vzporedno navigiran prostor računalniških iger. V njih gledamo enega od možnih konceptov predstavitve večnosti. Seveda ne mislim pred vami analizirati računalniški iger (med nami je izvrsten teoretik o tej temi Janez Strehovec, katerega analize slonijo v veliki meri tudi na Manovičevih konceptih), ampak vas želim samo spomniti kakšen interpretativni potencial biva v njih.

 

Optična zmogljivost perspektive v računalniški igri: prostor je vizualna zamejitev, optični stroj, ki ga poganja čas. V prostoru opazujemo odnose znotraj organiziranega virtualnega vesolja. Tam, kjer je prostor, lahko napovemo dogodkovnost. Računalniška igra je matematično in semantično organiziran poligon, ki nam navkljub naši fizični odsotnosti, manifestira pomene. Lev Manovič nas s svojo teoretsko energijo usmerja v virtualni svet softverja. Gledamo utripajoče globinsko zaznavanje s supra-razgledne-točke v tloris igre. Bistveno pa je to, da vse, ampak čisto vse izhaja iz funkcionalizma: v načinu delovanja prepoznamo lepoto igre. Igra je seveda konstruirana funkcionalnost. Na tej točki se poveže s historično konstruktivistično pozicijo. To je tisto, kar je potrebo razumeti. Lepota računalniške igre je vzpostavljena prek programirane funkcije. Seveda tudi s pomočjo perspektive. Izum renesančne perspektive realno gradi računalniško panoramo. Bistveno v visoki modernosti se je torej začelo procesirati v renesansi in v ranem modernizmu, s konstruktivizmom. S pozicije nadočesa gledamo večno izhodišče - konstruktivizem in suprematizem. To Lev Manovič več kot odlično razume in širi po svojih medmrežjih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
6
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
7
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,651
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,097
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,089
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,375
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,695
06/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,437
07/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,820
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,042
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,212
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,056