Razkrivamo

Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"

Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se birokratsko imenuje vladni organ, zadolžen za odkrivanje desetletja prikritih in zamolčanih morišč, ki jih je v Sloveniji na stotine, je nadaljnje delo te komisije pod resnim vprašajem. Zgodovinar Jože Dežman, njen predsednik, se zaradi administrativnih ovir, kadrovskih problemov, ignorance državnih organov in prelaganja odgovornosti zdi obupan in je na predsednika vlade Marjana Šarca naslovil pismo. Iz njega lahko razberemo tudi to, da tako obstoj takšne komisije kot njeno delo marsikoga hudo motita in bi najraje videl, da čim prej preneha z raziskovanjem naše slavne preteklosti, njeni člani pa obupajo in odstopijo.

31.10.2019 10:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Jože Dežman   Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč   revolucija   množična grobišča Marjan Šarec   Franc Stanonik   Ministrstvo za kulturo   Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev   Zdravko Počivalšek   Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo  

Ne glede na zakon in politični konsenz, da se komisija profesionalno posveča enemu izmed najbolj tragičnih poglavij v vsej slovenski zgodovini, se je v praksi izkazalo, da so besede eno, dejanja pa drugo.

O tem, s kakšnimi težavami se srečuje Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je njen predsednik Jože Dežman prvič opozoril premierja Marjana Šarca že 18. januarja letos. Dežman je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (vir) zadolženo za pomoč tej komisiji, obtožil, da zaradi svoje pasivnosti in neukrepanja v bistvu onemogoča njeno normalno delovanje. Dežmanovo pritožbo čez pristojno ministrstvo - mimogrede, zdi se onkraj najhujšega cinizma, da je za povojna morišča zadolženo gospodarsko ministrstvo (!), ne pa, denimo, kulturno - so iz Šarčevega kabineta pilatovsko poslali na ministrstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Minister se sicer ni odzval, je pa tajniku Dežmanove komisije sporočil, da (še) uživa njegovo zaupanje. Kaj natanko to pomeni, ni jasno. V resnici se potem ni zgodilo nič, razen tega, da je zaposlena, ki je na gospodarskem ministrstvu skrbela za komisijo, odšla na porodniški dopust. Dežman je zaradi tega zdaj ponovno pisal premierju in potožil, da njegova komisija (njeni člani so še kljub večkratnim pozivom še vedno nima zapisnika zadnje seje in pregleda stanja letošnjih projektov, zaradi česar ga skrbi, da program, ki ga je sprejela vlada, ne bo uresničen. Ob vsem tem se postopki za sprejem programa komisije v letu 2020 sploh še niso začeli, krivdo za popoln zastoj pa Jože Dežman pripisuje prav tajniku komisije Francu Stanoniku. Taistemu Stanoniku, ki je (bil) na gospodarskem ministrstvu direktor direktorata za notranji trg. Kako gre lahko to dvoje skupaj, namreč prikrita grobišča na eni ter notranji trg na drugi strani, je bržkone stvar domišljije (več o tem v nadaljevanju).

 

 

Zgodovinar dr. Jože Dežman vodi komisijo, na katero bi vlada Marjana Šarca najraje pozabila.

 

 

Jože Dežman zdaj predsednika vlade poziva, naj jim vlada omogoči normalno nadaljnje delo in izbere takšnega tajnika komisije, ki bo lahko aktivno deloval oziroma jim bo v pomoč. Zakaj sploh prihaja do takšnega tihega, perfidnega oviranja dela komisije, ki vsekakor odpira najbolj mračne in doslej skrbno varovane skrivnosti revolucionarnega nasilja v letu 1945, je vprašanje, ki zahteva nekaj globlje analize. Načeloma nihče, ne vlada ne kak drug državni organ doslej ni odkrito nasprotoval delu te komisije ali ga oviral. Vendar je posredno že ves čas čutiti, da mnogim ni všeč, da se brska po breznih, kamor je nova ljudska oblast po koncu II. svetovne vojne in komunistične revolucije pometala ne le domobrance in druge "izdajalce", pač pa še vse tiste, ki se jih je hotela znebiti samo zato, ker niso bili dovolj "naši". Pobijali so tudi duhovnike, intelektualce, posestnike, trgovce in vse tiste, ki bi v novi Titovi ljudski republiki lahko predstavljali zametke opozicije. Zaradi tega je, kot ugotavlja tudi Dežman, povsem mogoče, da je nedavno vstop v brezno pod Macesnovo gorico v delu politike, predvsem pa v krogih paradržave sprožil podobno panično reakcijo kot v primeru Hude jame. Na tem morišču, ki se nahaja v Kočevskem rogu, je po prvih ocenah obležalo vsaj 1500 Slovencev.

 

 

Koliko je sploh vseh grobišč?

 

Dežmanova komisija, ki ima devet članov, je bila ustanovljena kmalu po sprejemu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev poleti leta 2015. Pred njo je bila leta 2005, torej v obdobju Janševe vlade, ustanovljena podobna komisija, vendar se je njeno delo končalo z prenehanjem mandata leta 2008. Z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je začel veljati leta 2015, naj bi se končno in brez političnih ali ideoloških vmešavanj omogočilo učinkovito nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč, pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov umorjenih. Poudarek je, kot bomo opazili, na "naj bi".

 

Statistika je sicer sledeča: do konca leta 2018 je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč. V 129 primerih je bil opravljen tudi delen ali celoten prekop žrtev, v 104 primerih pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. Upoštevaje vse umorjene v rovu sv. Barbare in iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, ki so bili deloma odkriti še pred uveljavitvijo tega zakona, so bili odkriti posmrtni ostanki najmanj 2532 žrtev. Od teh jih je bilo pokopanih 1615. Prav tako je bilo med terenskimi raziskavami odkritih na tisoče osebnih predmetov žrtev. 162 grobišč in morišč je bilo urejenih v naravi.

 

 

V tem na novo odkritem masovnem grobišču naj bi leta 1945 končalo najmanj 1500 žrtev revolucije.

 

 

Dežman je v pismu premierju zapisal, da so bili z vsemi temi deli potrjeni strokovni standardi, ki jih je vzpostavila komisija. Z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi, umestitvijo komisijo pod Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s podporo predsednika Boruta Pahorja je komisija bistveno prispevala k uresničitvi ciljev zakona iz leta 2015. Ti cilji pa so - poleg odkrivanja prikritih vojnih grobišč, njihovega označevanja in vpis grobišč v register vojnih grobišč - tudi dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Slovenije.

 

 

Koga moti Dežmanova komisija

 

Hkrati se je v zadnjih treh letih in pol pojavilo ogromno dela, ki ga komisija sama ni zmogla, neprestano je prihajalo do zastojev pri realizaciji programskih in drugih sklepov, ki jih je komisija sprejela. Temeljne težave, ki se nikoli niso končale, so bile povezane z zamudami pristojnega ministrstva pri oddaji gradiv v sprejem vladi, zamude pri razpisih oziroma pasivnost ministrstva pri pripravi razpisov, neizvajanje sklepov komisije glede baze podatkov o grobiščih ... Prav tako, opozarja Dežman, ni bil vzpostavljen arhiv komisije, gospodarsko ministrstvo ni bilo aktivno pri sodelovanju z drugimi vpletenimi, zlasti z Ministrstvom za kulturo. Namesto pristojnega ministrstva so morali številne naloge, povezane s komunikacijami in administracijo, opravljati kar njeni člani, zlasti zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Dežman, pa tudi kriminalist Pavle Jamnik. Posledice teh zapletov so že opazne. Komisija zaradi zavlačevanja kulturnega ministrstva še vedno ne more predajati izkopanih predmetov pristojnim muzejem, zaradi pasivnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo še do danes nimamo dogovorjenih standardov za urejanje grobišč, ki bi bili usklajeni z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

 

Prav tako zaradi neaktivnosti gospodarskega ministrstva pri prevzemu baze podatkov o prikritih moriščih in grobiščih ni vzpostavljen dokumentarni in administrativni sistem, po katerem bi stekli zbiranje podatkov in priprava podatkov, ki so nujno potrebni za izvajanje programa. Konkretno to pomeni, da se Mestna občina Ljubljana po Dežmanovih besedah "norčuje tako iz MGRT in Vlade Republike Slovenije kot iz Komisije, ko ne dovoli pokopa posmrtnih ostankov umorjenih Romov na pokopališču Žale".

 

 

Marjan Šarec, Tanja Fajon in nesojeni narodni heroj Franc Sever Franta. (Foto: Publishwall)

 

 

Vse navedene obveznosti ministrstva, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, izhajajo iz Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Oseba, ki je odgovorna za njihovo realizacijo, je tajnik komisije, ki je kmalu po tem imenovanju postal še direktor direktorata za notranji trg, kar pomeni, da mu delovne obveznosti enostavno ne omogočajo ukvarjanja še z vsemi tistimi dolžnostmi, ki jih ima kot tajnik komisije po zakonu in poslovniku komisije. Na to je Dežman 14. decembra 2018 pisno opozoril ministra Počivalška, a odgovora ni bilo. Komisija je zaradi tega predlagala imenovanje namestnika oziroma namestnice tajnika, vendar je bil tudi ta predlog preslišan.

 

 

Kam je šla vsa Pahorjeva energija?

 

Kaj se torej dogaja, če poskušamo strniti to kompeksno in zgodovinsko izjemno občutljivo tematiko? Na papirju in formalno je vlada v mandatu Mira Cerarja sicer podpirala delo komisije, toda dejansko se zanjo ni nikoli posebej angažirala. Prej nasprotno. Z vztrajnim ignoriranjem njenih prošenj in pobud je onemogočala njeno delo. Ne glede na zakon in politični konsenz, da se komisija profesionalno posveča enemu izmed najbolj tragičnih poglavij v vsej slovenski zgodovini, se je v praksi izkazalo, da so besede eno, dejanja pa drugo. Ob tem bi kazalo še posebej izpostaviti dosedanjo vlogo predsednika republike, ki je od svoje izvolitve na ta položaj vzbujal vtis, da si iskreno prizadeva za dokončno pomiritev in zaprtje tega sramotnega poglavja nacionalne zgodovine 20. stoletja, vendar se takrat, ko bi pričakovali njegov glas in podporo, ni oglasil.

 

Molk pa pove več kot tisoč besed.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.966
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.214
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.407
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.775
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.636
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.291
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.214
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.032