Razkrivamo

Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje

Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve javnih financ si kaj več pač težko privoščimo. Tudi rešitev z razbremenitvijo regresa je korak v pravo smer. Vseeno pa ostaja grenak priokus, ker so na koncu iz sprememb izločili ravno najnižje plače. Zakaj se ni na primer tudi najvišja olajšava povečala za 200 evrov, tako kot se je splošna? To najbrž vseeno ne bi preveč obremenilo javnih financ.

02.11.2019 09:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   regres   olajšava   zaposleni   vlada   ministrstvo za finance   Levica

Foto: Facebook

Pri teh spremembah so bili prisotni očitki, da največ profitirajo ljudje z najvišjimi plačami, kar dejansko drži. A temu se ne moremo izogniti, če želimo obdržati konsistentnost davčnega sistema. Do lani so zaposleni z najvišjimi prejemki od regresa plačevali visok davek in njegova ukinitev se jim pač najbolj pozna.

Pred sprejemanjem zadnjih sprememb davčne zakonodaje sem v enem izmed svojih zapisov izpostavil nekoliko presenetljivo zakonsko rešitev, po kateri naj bi se vsem zavezancem dvignilo neto prejemke - edino tisti z 931 evri bruto plače ne bi dobili niti centa več (!). Pričakoval sem, da bodo poslanci v postopku sprejemanja zakonodaje le opazili to nelogičnost, a se to na žalost ni zgodilo. Prevladalo je pojasnilo vlade, kako so zaradi v maju sprejete razbremenitve regresa profitirali tudi zaposleni z nižjimi plačami in zato naj bi bile aktualne spremembe ustrezne. Vsekakor drži, da je imela majska razbremenitev izplačila regresa zelo pozitiven vpliv na davčno razbremenitev in rešitev ocenjujem kot optimalno. Vseeno pa ne vem, zakaj so morali potem pri razbremenitvi plač popolnoma izpustiti zaposlene z najnižjimi dohodki.

 

Vlada je meseca maja s široko podporo sprejela zakon, po katerem je izplačilo regresa do višine povprečne bruto plače (trenutno 1.725 evrov) v celoti neobdavčeno. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2017) je povprečen znesek regresa znašal 880 evrov, kar najbrž pomeni blizu tisoč evrov v letošnjem letu. Do sedaj so zaposleni od regresa plačevali dohodnino, in sicer od 16 pa tudi do 50 % (odvisno od davčnega razreda, v katerega so bili uvrščeni glede na višino prejemkov). Z ukinitvijo plačila dohodnine so posamezniki ob predpostavki 1.000 evrov regresa, pridobili med 160 in 500 evri letno. Ker pa so se zaradi izključitve regresa dodatno znižali tudi skupni obdavčljivi dohodki, so zaposleni z nižjimi plačami pridobili nekaj tudi iz tega naslova. Kot je prikazano z rdečo črto na spodnji sliki, je učinek teh davčnih sprememb za večino zaposlenih tako znašal od 20 do 30 evrov (preračunano na mesec). Ta ugodnost je bila za ljudi kar pomembna, bo pa zaradi tega v proračunu za okoli 200 milijonov evrov izpada letno.

 

 

 

 

Pri teh spremembah so bili sicer prisotni očitki, da največ profitirajo ljudje z najvišjimi plačami, kar dejansko drži. A temu se ne moremo izogniti, če želimo obdržati konsistentnost davčnega sistema. Do lani so zaposleni z najvišjimi prejemki od regresa plačevali visok davek in njegova ukinitev se jim pač najbolj pozna. 

 

Ob teh učinkih razbremenitve regresa bi še dodal, da je takšna rešitev spodbudila marsikatero podjetje, da so povečali izplačilo regresa, mogoče tudi na račun povečanja plač. Popolnoma neobdavčljivo izplačilo je lepa priložnost za dodatne nagrade in v letnih poročilih bomo verjetno razbrali, da so se letošnja izplačila regresa močno povečala. Podjetja so s tem dobila priložnost, da izplačajo dodatni popolnoma neobdavčen denar, kar so vedno predlagala. Takšna dodatna izplačila bi sicer lahko celo razumeli kot dodatni izpad pobranih davkov, a brez sprememb verjetno tega povečanja izplačil ne bi bilo.

 

Po majskem popravku obdavčitve regresa pa so bile nato v oktobru sprejete še spremembe obdavčitve plač s popravkom dohodninske lestvice ter dvigom splošne olajšave. Poleg spremembe mej davčnih razredov sta se za eno odstotno točko znižali tudi davčni stopnji v drugem in tretjem dohodninskem razredu (od petih). To so seveda vsi mediji pospremili s komentarji, kako s tem razbremenjujejo srednji sloj, kar je sicer logično sklepanje. Popravili so drugi in tretji dohodninski razred, medtem ko je davčna stopnja v zadnjih dveh razredih, v katera se uvršča deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji, ostala nespremenjena.

 

Temu seveda ni tako, saj ima sprememba obdavčitve v srednjih davčnih razredih pravzaprav največje učinke pri tistih, ki se uvrščajo v zgornja dva razreda. Nekdo, ki se z 2.000 evri bruto plače uvršča v drugi dohodninski razred, bo na primer dobil 15 evrov mesečno več, tisti z vrha pa 92 evrov več, ker bo koristil celotne znižanje davčne stopnje v drugem in tretjem razredu. Večina pač ne ve, da imajo tudi najbolje plačani začetni del plače obdavčen po spodnjih stopnjah in sprememba v teh razredih vpliva tudi na njihove prejemke. Na zgornji sliki je tako k učinku davčne razbremenitve regresa dodan še učinek sprememb dohodnine. Z modro črto je prikazano skupno povečanje mesečnega izplačila prejemkov zaradi sprememb davčne zakonodaje, razlika med rdečo in modro črto pa učinek razbremenitve plač.

 

Poleg spremembe dohodninskih stopenj pa je bil sprejet še dvig splošne olajšave iz 3.300 na 3.500 evrov letno. To je znesek, od katerega se dohodnina ne računa in dvig neobdavčenega dela plače je dodatno povečalo neto prejemke. Pri tem pa so najnižje plače poleg splošne olajšave upravičene do dodatne olajšave in zanje se je skupna olajšava postopno povečevala do 6.520 evrov. Za to najvišjo olajšavo pa se je zakonodajalec odločil, da ostaja nespremenjena (!). Pri vseh dohodninskih zavezancih je torej neobdavčen del in plača višja, le tistemu z 931 evri bruto plače ostaja olajšava in s tem plača tudi po novem enaka (upravičeni pa so seveda ugodnosti iz naslova regresa).

 

Zakaj so ravno najnižje plače v zadnjih spremembah izpustili iz zvišanja, ni bilo posebej pojasnjeno. Ministrstvo za finance je prikazovalo samo skupne učinke davčnih sprememb in tam se seveda ni videlo, da iz naslova sprememb pri plači učinka za najnižje plače praktično ni. Drug razlog pa je najbrž v tem, da se najvišji znesek olajšav v zakonu sploh ne pojavlja. Zaradi zagotavljanja postopnega zviševanja olajšav (kar je seveda pozitivno), je v zakonu samo formula za izračun (po novem: "18.700,38 eurov –1,40427 x skupni dohodek") in s takšno opredelitvijo v zakonskih določbah je pač težko polemizirati. Tako je ostalo pri rešitvi, da na plačo v višini 931 evrov bruto nove davčne spremembe ne vplivajo. 

 

Predvidevam, da poslancem takšna izključitev najnižjih plač ni bila niti predstavljena. Edino Levica se je trudila predstaviti, kako bo nekdo z minimalno plačo po novem dobil le 15 centov mesečno več, a verjetno ji niso čisto verjeli. Zanimivo pa je potem Levici uspelo z drugim popravkom. V končni verziji zakona so namreč znižali zgornjo mejo petega razreda na 72.000 evrov. Po prvotni verziji bo zaposleni s mesečno bruto plačo nad 9.000 evrov dobili letno 2 tisoč evrov višje neto prejemke, po spremembi prvotnega zakonskega predloga pa "le" še 1.100 evrov. 

 

Ta sprememba je "prizadela" kakih 3.500 najbolje plačanih zaposlenih. Ostaja pa odprto vprašanje, ali je k tej spremembi vodila skrb za javne finance (skupni proračunski izpad zaradi davčnih sprememb bo zato letno 4 milijone evrov manjši) - ali je šlo za odločanje po pregovoru "naj še sosedu crkne krava, če je sami nimamo". S tem, ko so najbolje plačani dobili nekaj manj, namreč tisti z minimalno plačo niso dobili niti centa več.

 

Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede  na omejitve javnih financ, si kaj več pač težko privoščimo. Tudi rešitev z razbremenitvijo regresa je korak v pravo smer. Vseeno pa ostaja grenak priokus, zakaj pa so na koncu iz sprememb izločili ravno najnižje plače. Zakaj se ni na primer tudi najvišja olajšava povečala za 200 evrov, tako kot se je splošna. To najbrž vseeno ne bi preveč obremenilo javnih financ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514