Razkrivamo

Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje

Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve javnih financ si kaj več pač težko privoščimo. Tudi rešitev z razbremenitvijo regresa je korak v pravo smer. Vseeno pa ostaja grenak priokus, ker so na koncu iz sprememb izločili ravno najnižje plače. Zakaj se ni na primer tudi najvišja olajšava povečala za 200 evrov, tako kot se je splošna? To najbrž vseeno ne bi preveč obremenilo javnih financ.

02.11.2019 09:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   regres   olajšava   zaposleni   vlada   ministrstvo za finance   Levica

Foto: Facebook

Pri teh spremembah so bili prisotni očitki, da največ profitirajo ljudje z najvišjimi plačami, kar dejansko drži. A temu se ne moremo izogniti, če želimo obdržati konsistentnost davčnega sistema. Do lani so zaposleni z najvišjimi prejemki od regresa plačevali visok davek in njegova ukinitev se jim pač najbolj pozna.

Pred sprejemanjem zadnjih sprememb davčne zakonodaje sem v enem izmed svojih zapisov izpostavil nekoliko presenetljivo zakonsko rešitev, po kateri naj bi se vsem zavezancem dvignilo neto prejemke - edino tisti z 931 evri bruto plače ne bi dobili niti centa več (!). Pričakoval sem, da bodo poslanci v postopku sprejemanja zakonodaje le opazili to nelogičnost, a se to na žalost ni zgodilo. Prevladalo je pojasnilo vlade, kako so zaradi v maju sprejete razbremenitve regresa profitirali tudi zaposleni z nižjimi plačami in zato naj bi bile aktualne spremembe ustrezne. Vsekakor drži, da je imela majska razbremenitev izplačila regresa zelo pozitiven vpliv na davčno razbremenitev in rešitev ocenjujem kot optimalno. Vseeno pa ne vem, zakaj so morali potem pri razbremenitvi plač popolnoma izpustiti zaposlene z najnižjimi dohodki.

 

Vlada je meseca maja s široko podporo sprejela zakon, po katerem je izplačilo regresa do višine povprečne bruto plače (trenutno 1.725 evrov) v celoti neobdavčeno. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2017) je povprečen znesek regresa znašal 880 evrov, kar najbrž pomeni blizu tisoč evrov v letošnjem letu. Do sedaj so zaposleni od regresa plačevali dohodnino, in sicer od 16 pa tudi do 50 % (odvisno od davčnega razreda, v katerega so bili uvrščeni glede na višino prejemkov). Z ukinitvijo plačila dohodnine so posamezniki ob predpostavki 1.000 evrov regresa, pridobili med 160 in 500 evri letno. Ker pa so se zaradi izključitve regresa dodatno znižali tudi skupni obdavčljivi dohodki, so zaposleni z nižjimi plačami pridobili nekaj tudi iz tega naslova. Kot je prikazano z rdečo črto na spodnji sliki, je učinek teh davčnih sprememb za večino zaposlenih tako znašal od 20 do 30 evrov (preračunano na mesec). Ta ugodnost je bila za ljudi kar pomembna, bo pa zaradi tega v proračunu za okoli 200 milijonov evrov izpada letno.

 

 

 

 

Pri teh spremembah so bili sicer prisotni očitki, da največ profitirajo ljudje z najvišjimi plačami, kar dejansko drži. A temu se ne moremo izogniti, če želimo obdržati konsistentnost davčnega sistema. Do lani so zaposleni z najvišjimi prejemki od regresa plačevali visok davek in njegova ukinitev se jim pač najbolj pozna. 

 

Ob teh učinkih razbremenitve regresa bi še dodal, da je takšna rešitev spodbudila marsikatero podjetje, da so povečali izplačilo regresa, mogoče tudi na račun povečanja plač. Popolnoma neobdavčljivo izplačilo je lepa priložnost za dodatne nagrade in v letnih poročilih bomo verjetno razbrali, da so se letošnja izplačila regresa močno povečala. Podjetja so s tem dobila priložnost, da izplačajo dodatni popolnoma neobdavčen denar, kar so vedno predlagala. Takšna dodatna izplačila bi sicer lahko celo razumeli kot dodatni izpad pobranih davkov, a brez sprememb verjetno tega povečanja izplačil ne bi bilo.

 

Po majskem popravku obdavčitve regresa pa so bile nato v oktobru sprejete še spremembe obdavčitve plač s popravkom dohodninske lestvice ter dvigom splošne olajšave. Poleg spremembe mej davčnih razredov sta se za eno odstotno točko znižali tudi davčni stopnji v drugem in tretjem dohodninskem razredu (od petih). To so seveda vsi mediji pospremili s komentarji, kako s tem razbremenjujejo srednji sloj, kar je sicer logično sklepanje. Popravili so drugi in tretji dohodninski razred, medtem ko je davčna stopnja v zadnjih dveh razredih, v katera se uvršča deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji, ostala nespremenjena.

 

Temu seveda ni tako, saj ima sprememba obdavčitve v srednjih davčnih razredih pravzaprav največje učinke pri tistih, ki se uvrščajo v zgornja dva razreda. Nekdo, ki se z 2.000 evri bruto plače uvršča v drugi dohodninski razred, bo na primer dobil 15 evrov mesečno več, tisti z vrha pa 92 evrov več, ker bo koristil celotne znižanje davčne stopnje v drugem in tretjem razredu. Večina pač ne ve, da imajo tudi najbolje plačani začetni del plače obdavčen po spodnjih stopnjah in sprememba v teh razredih vpliva tudi na njihove prejemke. Na zgornji sliki je tako k učinku davčne razbremenitve regresa dodan še učinek sprememb dohodnine. Z modro črto je prikazano skupno povečanje mesečnega izplačila prejemkov zaradi sprememb davčne zakonodaje, razlika med rdečo in modro črto pa učinek razbremenitve plač.

 

Poleg spremembe dohodninskih stopenj pa je bil sprejet še dvig splošne olajšave iz 3.300 na 3.500 evrov letno. To je znesek, od katerega se dohodnina ne računa in dvig neobdavčenega dela plače je dodatno povečalo neto prejemke. Pri tem pa so najnižje plače poleg splošne olajšave upravičene do dodatne olajšave in zanje se je skupna olajšava postopno povečevala do 6.520 evrov. Za to najvišjo olajšavo pa se je zakonodajalec odločil, da ostaja nespremenjena (!). Pri vseh dohodninskih zavezancih je torej neobdavčen del in plača višja, le tistemu z 931 evri bruto plače ostaja olajšava in s tem plača tudi po novem enaka (upravičeni pa so seveda ugodnosti iz naslova regresa).

 

Zakaj so ravno najnižje plače v zadnjih spremembah izpustili iz zvišanja, ni bilo posebej pojasnjeno. Ministrstvo za finance je prikazovalo samo skupne učinke davčnih sprememb in tam se seveda ni videlo, da iz naslova sprememb pri plači učinka za najnižje plače praktično ni. Drug razlog pa je najbrž v tem, da se najvišji znesek olajšav v zakonu sploh ne pojavlja. Zaradi zagotavljanja postopnega zviševanja olajšav (kar je seveda pozitivno), je v zakonu samo formula za izračun (po novem: "18.700,38 eurov –1,40427 x skupni dohodek") in s takšno opredelitvijo v zakonskih določbah je pač težko polemizirati. Tako je ostalo pri rešitvi, da na plačo v višini 931 evrov bruto nove davčne spremembe ne vplivajo. 

 

Predvidevam, da poslancem takšna izključitev najnižjih plač ni bila niti predstavljena. Edino Levica se je trudila predstaviti, kako bo nekdo z minimalno plačo po novem dobil le 15 centov mesečno več, a verjetno ji niso čisto verjeli. Zanimivo pa je potem Levici uspelo z drugim popravkom. V končni verziji zakona so namreč znižali zgornjo mejo petega razreda na 72.000 evrov. Po prvotni verziji bo zaposleni s mesečno bruto plačo nad 9.000 evrov dobili letno 2 tisoč evrov višje neto prejemke, po spremembi prvotnega zakonskega predloga pa "le" še 1.100 evrov. 

 

Ta sprememba je "prizadela" kakih 3.500 najbolje plačanih zaposlenih. Ostaja pa odprto vprašanje, ali je k tej spremembi vodila skrb za javne finance (skupni proračunski izpad zaradi davčnih sprememb bo zato letno 4 milijone evrov manjši) - ali je šlo za odločanje po pregovoru "naj še sosedu crkne krava, če je sami nimamo". S tem, ko so najbolje plačani dobili nekaj manj, namreč tisti z minimalno plačo niso dobili niti centa več.

 

Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede  na omejitve javnih financ, si kaj več pač težko privoščimo. Tudi rešitev z razbremenitvijo regresa je korak v pravo smer. Vseeno pa ostaja grenak priokus, zakaj pa so na koncu iz sprememb izločili ravno najnižje plače. Zakaj se ni na primer tudi najvišja olajšava povečala za 200 evrov, tako kot se je splošna. To najbrž vseeno ne bi preveč obremenilo javnih financ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
0
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,599
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,307
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,714
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,507
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 2,018
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,955
07/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 1,208
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,110
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 735
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 593