Intervju

Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."

Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov in kritik. Napovedujejo se celo ovadbe zoper določenega ustavnega sodnika. To je vznemirljivo, saj je doslej prevladoval varljiv občutek, da ravno ustavni sodniki oziroma sodnice resnično skrbijo za vladavino prava. Ko je ustavni sodnik Jaklič pred nedavnim opozoril na nepošteno obnašanje enega izmed svojih kolegov, je v javnost kmalu prišel tudi podatek, da se na Beethovnovi praviloma odloča na t.i. rezultatski način. Profesor Teršek je do tega kritičen: "To sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultet, potem pa išče pot, torej razlaga, ki naj bi legitimirala takšen rezultat. To se je prepogosto dogajalo tudi v preteklosti. Pa se ne bi smelo."

12.11.2019 19:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   intervju   Andraž Teršek   ustavno sodišče   rezultatsko odločanje   Klemen Jaklič   Matej Accetto   pravna država   ESČP

Fotografije: Osebni arhiv

"Gre torej za filozofski, intelektualni in kulturni problem, ki se občasno kaže kot precej velik prepad v razumevanju prava in njegove funkcije pri vzpostavljanju vladavine prava. Prepad je tako velik, da se marsikdaj sploh ni mogoče konstruktivno pogovarjati."

"Še", nas je pomiril dr. Andraž Teršek, ko smo ga uvodoma izzvali z vprašanjem, ali še imamo ustavno sodišče. Provokacija ni bila naključna, kajti po nekaj zelo odmevnih primerih, predvsem po škandaloznem zavajanju, ki si ga je privoščil sodnik Matej Accetto, nanj pa je opozoril njegov kolega Klemen Jaklič, se dejansko zastavlja vprašanje, kaj se dogaja in kakšni so notranji odnosi v instituciji, nad katero ni nikogar razen Boga oziroma modrega neba. Med določenimi pravniškimi krogi se je zadnje čase ponovno aktualizirala ideja, da bi ustavno sodišče v nedoločeni prihodosti enostavno ukinili, namesto njega bi vlogo varuha ustavnosti in zakonitosti prevzelo Vrhovno sodišče. Teršek - pa tudi mnogi drugi ugledni pravniki - takšno idejo seveda odločno zavračajo. Če bi želeli dati Vrhovnemu sodišču vlogo ustavnega, bi morali dejansko spremniti precejšen del pravnega sistema, čeprav je trajni mandat, ki ga uživajo (vrhovni) sodniki - ironija je, da so izjema ravno ustavni sodniki - v mnogočem podoben intitutu dosmrtnega vrhovnega sodnika (Chief Justice) v Združenih državah Amerike ... A če se vrnemo v Slovenijo: naš sogovornik ocenjuje, da ne glede na aktualne dogodke naše ustavno sodišče normalno deluje in pravno zavezujoče odloča. Po njegovem mnenju ustavno sodišče "tehnično, logistično in materialno deluje v primernih okoliščinah za odlično instutucionalno delo". Ne glede na to pa dodaja: "Se pa glede tega sodišča porajajo vse večji problemi, ki so resna težava za optimalno uresničevanje sistemske vloge tega sodišča. Žal mi je, da je tako. In ker še kako imamo to sodišče, ki ima prav poseben sistemski pomen, smo dolžni biti pozorni na vsa dogajanja na sodišču in v zvezi z njim."

 

 

Uvodno provokacijo smo si dovolili, ker se včasih zazdi, da je na Beethovnovi le še debatni krožek ... 

Delovanje ustavnega sodišča mora biti osredotočeno na razpravno soočanje dobrih argumentov o pomembnih pravnih vprašanjih, ki se odražajo v vlogah, naslovljenih na to sodišče. Delo mora potekati kot umna in strokovna debata. To je edina prava pot do moči argumenta in na tej moči utemeljene avtoritete tega sodišča. Zato problem niso debate, ampak kvečjemu odsotnost pristnih debat, v katerih se prerekajo odlični argumenti in brez fige v žepih išče najboljša rešitev v funkciji zaščite ustavnosti in ustavnih pravic. Problem so kvečjemu nekatere preveč zadržane in neprepričljive večinske odločitve, ali manjša prepričljivost teh odločitev v primerjavi z nekaterimi ločenimi mnenji. A po drugi strani tudi to ni nič posebnega. In seveda gre za subjektivno oceno.

 

Zdaj vam najbrž ni žal, ker ste se lansko leto umaknili iz postopka za ustavnega sodnika?  

Ni mi žal. A ne zaradi sedanjega dogajanja in javnih polemik. Imel sem močne načelne razloge za umik kandidature. 

 

Morda pa vam je vseeno žal? Zdaj ne morete malce podpreti Jakliča, ga razbremeniti pritiskov ...

Delo na ustavnem sodišču sem bil pripravljen sprejeti z namenom, da pridobljeno znanje in veščine, ki pogojujejo kakovost ustavnosodnega odločanja, preizkusim in uporabim na delovnem mestu, ki je za to sistemsko najbolj primerno. Ker se za takšno delo usposabljam in pripravljam dve desetletji. Zato verjamem, da bi tudi s sodnikom ddr. Jakličem odlično sodelovala.

  

Če se dotaknemo primera Accetto: Koliko ekscesnih situacij lahko prenese najvišja sodna instanca v državi, preden lahko rečemo, da je izgubila kredibilnost? 

Ne razmišljam na takšen celostni način. Zanimajo me posamezne odločitve, ločena mnenja, poklicna drža sodnic in sodnikov, preteklo delo in na njem ustvarjena legitimna pričakovanja itd. Seveda pa ni dobro, če se napake vrstijo in množijo. In res je, da osebna drža in ravnanja lahko bolj škodijo kredibilnosti oseb in institucije kot posamezne odločitve, ki dvignejo prah.

 

Je to kredibilnost naše ustavno sodišče že zapravilo?

Zapravilo je ni, si je pa naložilo novo težko breme.

 

Aktualna zasedba tega sodišča je ne glede na visoko stopnjo svetovnonazorske enovitosti prva vzbujala precej pričakovanj, saj je generacijsko precej pomlajena - tu so Mežnarjeva, Jaklič, Accetto. Lahko igra starost kakšno vlogo pri, recimo temu, pravniški modrosti? V praksi namreč tega ni (ob)čutiti. 

Načeloma lahko, seveda. Izkušnje in leta so pomemben element celostne osebnosti človeka, ki mu je zaupano ustavnosodno delo. Še vedno pa se mi zdijo znanje in veščine, ki so preverljivo dejstvo, pomembnejše.

 

V skorajda inkriminiranem odklonilnem ločenem mnenju v zadevi ustavne presoje Zakona o tujcih je sodnik Jaklič v dodatku omenjal tudi t.i. rezultatsko odločanje.

To je znana zadeva, nič novega ni to. To sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, torej razlago, ki naj bi legitimirala takšen rezultat. To se je prepogosto dogajalo tudi v preteklosti. Pa se ne bi smelo.

 

Mediji so v Jakličevem ločenem mnenju oziroma dodatku videli samo tisti del, ki se nanaša na laganje oziroma zavajanje kolega sodnika Accetta, redki pa so se obregnili ob t.i. rezultatski način odločanja. Se strinjate, da je ta spregledani del Jakličevega mnenja pravzaprav alarmanten?

Kot rečeno, to je znan in star problem ustavnosodnega odločanja. Ni problem le te sestave sodišča. Manjša je ustavniška suverenost odločevalcev, skromnejši so izrazi ustavniškega mišljenja in manjša je etično-filozofska suverenost sodnic in sodnikov, kar posledično vodi v več rezultatskega odločanja. 

 

Do sedaj je ustavno za razliko od Vrhovnega sodišča, da ne govorim o nižjih ravneh sodstva, vseeno veljalo za relativno nekontaminirano, profesionalno in tudi neodvisno. Koliko se je zdaj to spremenilo? 

Ne razmišljam z uporabo takšnih oznak. In - moram ponoviti - zanima me vsebinska kakovost dela in odločitev. Vsi akterji, začenši s predsednikom države, bi morali skrbeti za ustvarjanje sistemskih in kadrovskih pogojev za optimiziranje moči ustavnopravnega argumenta.

 

Sodstvo ima v Sloveniji že četrt stoletja katastrofalno nizek ugled, z nekaj cinizma bi lahko dejali, da so bili celo v socializmu sodniki bolj spoštovani kot danes. Kaj je po vašem botrovalo temu stanju?

Med drugim tudi zorenje in razvoj mlajše generacije predstavnikov pravoslovja, ki imamo voljo, etiko, možnosti in sposobnosti za analitično in kritično komentiranje in vrednotenje rezultatov sodniškega dela. Ob tem pa se odraža tudi nespregledljiva razlika v teoretičnem etičnem, filozofskem in kulturnem odnosu do prava in procesov pravno zavezujoče odločanja. Gre torej za filozofski, intelektualni in kulturni problem, ki se občasno kaže kot precej velik prepad v razumevanju prava in njegove funkcije pri vzpostavljanju vladavine prava. Prepad je tako velik, da se marsikdaj sploh ni mogoče konstruktivno pogovarjati.

 

Ob izjemno visokem odstotku obsodilnih sodb v Strasburgu, kjer je Republika Slovenija v vlogi tožene stranke vedno znova poraženka, se skoraj nihče ne obregne ob kvaliteto ustavnega sodišča, kjer se dejansko šele izčrpajo vsa pravna sredstva doma, šele od tam je odrta pot na ESČP. Ali ni to, da v toliko primerih pritrdijo pritožnikom, na nek način tudi nezaupnica našemu US?

Seveda je. In za najodmevnejše primere smo nekateri psi čuvaji ustavne demokracije že na samem začetku napovedali sodniške zaušnice iz Strasbourga. Kolega dr. Toplak, kolikor vem, prav v teh dneh analizira, kdo so bili poročevalci v odmevnih in posebej pomembnih zadevah, ki so pričakovane padle pred ESČP. Razlog? O njem sva govorila v tem pogovoru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,406
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,710
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,641
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,783
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,456
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 946
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,741
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 783
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 780
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,531