Komentar

Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!

Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva, mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov.

09.11.2019 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   softverska paradigma   Luka Frelih   Neue Slowenische Kunst   SMG   umetniški sateliti

Foto: arhiv avtorja

Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem.

Bolj ko postajajo naši umetniški sateliti - umboti resničnost, bolj se oblikuje potreba po programiranju njihovega softvera, ki bo zastopal igralce, ko bodo zapustili našo resničnost. Dve igralki sta jo že. Konceptualno smo v umetniške satelite naselili idejo treh softverjev: Bio::grafike, Bio::logike in Bio::mehatronike. Ko je leta 2011 umrla Milena Grm, prva igralka projektila Noordung::1995-2045, se je prvič vzpostavila potreba po programiranju njenih preteklih, a med nami še živih koordinat, pojavila se je želja po razvoju softvera oziroma treh softverjev, ki bodo prek umetniškega satelita procesirali njeno igralsko identiteto. Za softversko informacijsko bazo (data) smo izbrali vloge iz njenega CV-ja. Kakor tudi iz z biološke zasnove, ki jo predstavljata njen DNK in skelet oziroma prozorni blok gobaste kostnine. In nenazadnje iz njenega inventarja obraznih mimov v razponu od tragičnega do komičnega. 

 

V teh dneh se posvečamo Bio::grafiki in deloma Bio::logiki. Pri programiranju softvera Bio::grafika smo najprej opravili nabor njenih vlog in besedišča, ki ga je izgovorjala desetletja v scenskem prostoru Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Z današnjo logiko arhiviranja vlog je to relativno enostavno. Osredotočili smo se na njenih devet kjučnih vlog. Od tu naprej nastopi kaotično gibanje po komentarju: Bralec, saj imaš zavest, da je umetnost nekaj, kar je popolnoma umetno? Kar proizvaja človek s svojimi tehno podaljški. Saj se še spomniš marmorja in dleta? Substance in orodja. Seveda ne mislim v današnjem komentarju operativno prodirati v petdesetletno umetnino Noordung, ki jo procesualno gradimo že petindvajset let, še manj pa dekonstruirati formacijo, ki se je v teh letih izoblikovala.

 

To, kar je bilo bistveno v prvi polovici projektila Noordung, aprila naslednje leto bomo obhajali njegovo prvo polovico, je to, da se je v tem času na široko uveljavil digitalni jezik. Več kot očitno pa je tudi to, da se že nekaj let pred nami uveljavlja - softverska paradigma. Pribijmo na ekran: Mi že globoko živimo v njej! V teh petindvajsetih letih sem prepoznal oblikoslovno zaporedje:

 

a.) vzpostavitev potreb / tisto, kar mora delati glede na svoj namen

b.) razvoj in upoštevanje funkcij

c.) izmenjava idej med nosilci znanj

d.) in končno - preimenovanje paradigme.

 

 

Ne boste verjeli, kako sem bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vznemirjen, ko sem prepoznal v teoretskem mišljenju frankfurtsko hologramsko paradigmo: ____mi, ki smo osvobojeni od gravitacije_____mi gradimo observatorij za osvajanje paralelnih svetov, mi smo delavci, ki gradimo dramo kozmosa (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 186) / 31. januar, 1987 ____kajti z likvidacijo onstranstva, je postal Njegov obraz zakrit, da bi ga naša moč ustoličila kot hologramsko realnost, 8. november, 1988 (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 200).

 

Rojeni smo v sredico jezika, ki si ga nismo sami izbrali. Njegovi pomeni in smisli aktivno posegajo v naše zapletene odnose. Navkljub vsemu pa nam je dano, da lahko zgradimo nov univerzalni umetni/ški jezik. Rodil sem se v slovenščino, igralci in igralke izgovarjajo v petdesetletni predstavi Noordung slovensko oblikovano besedišče, to pa se bo s pomočjo softvera spremnilo v univerzalne ritme in melodije v planetarni, univerzalni tehno jezik. V mojem umetniškem življenju se mi nenehoma pojavljala potreba po univerzalnem jeziku. Pozor! ne po ukinitvi mojega materinega jezika. Mi ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva (softverska emomehanika). Mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov. Samo duhci-zlobci lahko izdajo ideale.

 

Kapitalistični softver: Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem. V kapitalističnih softverih je prisotna vidnost in slišnost ideologije. Danes nas utrujajo ekrani pretiranih ideoloških prividov. Lažne novice, lažne resničnosti. Mi v umetnosti se ne čudimo magičnemu v umetnosti, temveč se čudimo etičnim katastrofam, ki se nam odigravajo v matični resničnosti.

 

Vsebina komentarja je torej softverska paradigma in moj načelni transnacionalizem. To sta v bistvu dva popolnoma oddaljena komentarja, a ju v tem primeru povezuje tehno logika in želja po neposredni demokraciji. Heterogena dejstva velikokrat proizvajajo smiselne pomene - a krvaveče robove, ki so žal rizični, a zgodovinsko neizbežni. Človeštvo se bo na koncu vseeno pobilo med sabo, izničilo se bo, točno tako kot se posamično življenje. A navkljub vsemu smo v boju za lepoto sveta!

 

Beseda paradigma pomeni: vzorec delovanja, vzorčni primer. To je množica elementov s podobnimi značilnostmi. Paradigma je razmišljanje prek primera. V bistvu v paradigmah gledamo funkcioniranje struktur znanstvenih revolucij! Softver-umetnost:Takoj po prvih taktih opozorilo: potrebno je razlikovati umetniške softvere od softvera-umetnost. Umetniški softveri so le orodja za izrise vseh možnih vrst, za zvočenja vseh možnih vrst in tako naprej. Recimo fotografijo spremenijo v popartistične barve ali impresionistično točkovnost. Softver-umetnost pa ima v sebi nameščeno razvojno, interaktivno logiko, možnost povratne informacije, mogoče bo imela v bodočnosti celo samorefleksijo. Lahko, da bo celo testirala našo toleranco.

 

Ponovimo tisto, kar je pomembno: razlikujemo umetniški softver od softvera-umetnost! Umetniški softveri so zbirka računalniških programov, ki omogočajo veliko število popolnoma različnih operacij, ki jih potrebujemo za modeliranje različnih objektnosti in obdajanj. Softver-umetnost pa je program, ki bi lahko bil pomemben za razumevanje življenja ali celo za smisel samega življenja. Eden ključnih softverskih umetnikov na slovenskem je Luka Frelih. V prihajajočih komentarjih moram z njim nujno opraviti pogovor o softverski paradigmi, o softer-umetnosti, ki je postala umetniška nuja. Predvsem pa ga moram vprašati o odprti kodi.

 

Novo umetniško delo je v večini primerov nerazumljeno samo zato, ker ga pred tem ni bilo, ker ni bilo njegove normativne prisotnosti. Podobno je tudi z softver-umetnostjo. Nujno potrebno je dati vse pristojnosti softverskim agentom, strokovnjakom, ki združujejo in razvijajo znanje o računalniških programih in umetnosti, ne pa ideološkim prišepetovalcem.  Softverski agenti nam lahko povežejo popolnoma različne sisteme. Neskončno so pomembeni za razvoj nadsistemov, pomembni so za razvoj umetne inteligence, kakor tudi za razvoj softver-umetnosti. 

 

Softverska paradigma je v svojem bistvu razvojna paradigma, ki nas bo v naslednjih destletjih samo pospeševala. V njej vidimo možnost za razvoj sveta, za neposreden preboj lepote v skupnost brez poznokapitalističnih kontradikcij. Softver bo medij za komunikacijo med različnimi svetovi v dobesednem in prenesenem smislu. Ne želimo si, da bi bilo še kdaj vesolje za človeka, rastline in živali mračno in nemo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,561
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,920
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,975
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,226
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,666
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,727
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,389
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,379
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,147
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035