Komentar

Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!

Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva, mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov.

09.11.2019 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   softverska paradigma   Luka Frelih   Neue Slowenische Kunst   SMG   umetniški sateliti

Foto: arhiv avtorja

Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem.

Bolj ko postajajo naši umetniški sateliti - umboti resničnost, bolj se oblikuje potreba po programiranju njihovega softvera, ki bo zastopal igralce, ko bodo zapustili našo resničnost. Dve igralki sta jo že. Konceptualno smo v umetniške satelite naselili idejo treh softverjev: Bio::grafike, Bio::logike in Bio::mehatronike. Ko je leta 2011 umrla Milena Grm, prva igralka projektila Noordung::1995-2045, se je prvič vzpostavila potreba po programiranju njenih preteklih, a med nami še živih koordinat, pojavila se je želja po razvoju softvera oziroma treh softverjev, ki bodo prek umetniškega satelita procesirali njeno igralsko identiteto. Za softversko informacijsko bazo (data) smo izbrali vloge iz njenega CV-ja. Kakor tudi iz z biološke zasnove, ki jo predstavljata njen DNK in skelet oziroma prozorni blok gobaste kostnine. In nenazadnje iz njenega inventarja obraznih mimov v razponu od tragičnega do komičnega. 

 

V teh dneh se posvečamo Bio::grafiki in deloma Bio::logiki. Pri programiranju softvera Bio::grafika smo najprej opravili nabor njenih vlog in besedišča, ki ga je izgovorjala desetletja v scenskem prostoru Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Z današnjo logiko arhiviranja vlog je to relativno enostavno. Osredotočili smo se na njenih devet kjučnih vlog. Od tu naprej nastopi kaotično gibanje po komentarju: Bralec, saj imaš zavest, da je umetnost nekaj, kar je popolnoma umetno? Kar proizvaja človek s svojimi tehno podaljški. Saj se še spomniš marmorja in dleta? Substance in orodja. Seveda ne mislim v današnjem komentarju operativno prodirati v petdesetletno umetnino Noordung, ki jo procesualno gradimo že petindvajset let, še manj pa dekonstruirati formacijo, ki se je v teh letih izoblikovala.

 

To, kar je bilo bistveno v prvi polovici projektila Noordung, aprila naslednje leto bomo obhajali njegovo prvo polovico, je to, da se je v tem času na široko uveljavil digitalni jezik. Več kot očitno pa je tudi to, da se že nekaj let pred nami uveljavlja - softverska paradigma. Pribijmo na ekran: Mi že globoko živimo v njej! V teh petindvajsetih letih sem prepoznal oblikoslovno zaporedje:

 

a.) vzpostavitev potreb / tisto, kar mora delati glede na svoj namen

b.) razvoj in upoštevanje funkcij

c.) izmenjava idej med nosilci znanj

d.) in končno - preimenovanje paradigme.

 

 

Ne boste verjeli, kako sem bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vznemirjen, ko sem prepoznal v teoretskem mišljenju frankfurtsko hologramsko paradigmo: ____mi, ki smo osvobojeni od gravitacije_____mi gradimo observatorij za osvajanje paralelnih svetov, mi smo delavci, ki gradimo dramo kozmosa (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 186) / 31. januar, 1987 ____kajti z likvidacijo onstranstva, je postal Njegov obraz zakrit, da bi ga naša moč ustoličila kot hologramsko realnost, 8. november, 1988 (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 200).

 

Rojeni smo v sredico jezika, ki si ga nismo sami izbrali. Njegovi pomeni in smisli aktivno posegajo v naše zapletene odnose. Navkljub vsemu pa nam je dano, da lahko zgradimo nov univerzalni umetni/ški jezik. Rodil sem se v slovenščino, igralci in igralke izgovarjajo v petdesetletni predstavi Noordung slovensko oblikovano besedišče, to pa se bo s pomočjo softvera spremnilo v univerzalne ritme in melodije v planetarni, univerzalni tehno jezik. V mojem umetniškem življenju se mi nenehoma pojavljala potreba po univerzalnem jeziku. Pozor! ne po ukinitvi mojega materinega jezika. Mi ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva (softverska emomehanika). Mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov. Samo duhci-zlobci lahko izdajo ideale.

 

Kapitalistični softver: Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem. V kapitalističnih softverih je prisotna vidnost in slišnost ideologije. Danes nas utrujajo ekrani pretiranih ideoloških prividov. Lažne novice, lažne resničnosti. Mi v umetnosti se ne čudimo magičnemu v umetnosti, temveč se čudimo etičnim katastrofam, ki se nam odigravajo v matični resničnosti.

 

Vsebina komentarja je torej softverska paradigma in moj načelni transnacionalizem. To sta v bistvu dva popolnoma oddaljena komentarja, a ju v tem primeru povezuje tehno logika in želja po neposredni demokraciji. Heterogena dejstva velikokrat proizvajajo smiselne pomene - a krvaveče robove, ki so žal rizični, a zgodovinsko neizbežni. Človeštvo se bo na koncu vseeno pobilo med sabo, izničilo se bo, točno tako kot se posamično življenje. A navkljub vsemu smo v boju za lepoto sveta!

 

Beseda paradigma pomeni: vzorec delovanja, vzorčni primer. To je množica elementov s podobnimi značilnostmi. Paradigma je razmišljanje prek primera. V bistvu v paradigmah gledamo funkcioniranje struktur znanstvenih revolucij! Softver-umetnost:Takoj po prvih taktih opozorilo: potrebno je razlikovati umetniške softvere od softvera-umetnost. Umetniški softveri so le orodja za izrise vseh možnih vrst, za zvočenja vseh možnih vrst in tako naprej. Recimo fotografijo spremenijo v popartistične barve ali impresionistično točkovnost. Softver-umetnost pa ima v sebi nameščeno razvojno, interaktivno logiko, možnost povratne informacije, mogoče bo imela v bodočnosti celo samorefleksijo. Lahko, da bo celo testirala našo toleranco.

 

Ponovimo tisto, kar je pomembno: razlikujemo umetniški softver od softvera-umetnost! Umetniški softveri so zbirka računalniških programov, ki omogočajo veliko število popolnoma različnih operacij, ki jih potrebujemo za modeliranje različnih objektnosti in obdajanj. Softver-umetnost pa je program, ki bi lahko bil pomemben za razumevanje življenja ali celo za smisel samega življenja. Eden ključnih softverskih umetnikov na slovenskem je Luka Frelih. V prihajajočih komentarjih moram z njim nujno opraviti pogovor o softverski paradigmi, o softer-umetnosti, ki je postala umetniška nuja. Predvsem pa ga moram vprašati o odprti kodi.

 

Novo umetniško delo je v večini primerov nerazumljeno samo zato, ker ga pred tem ni bilo, ker ni bilo njegove normativne prisotnosti. Podobno je tudi z softver-umetnostjo. Nujno potrebno je dati vse pristojnosti softverskim agentom, strokovnjakom, ki združujejo in razvijajo znanje o računalniških programih in umetnosti, ne pa ideološkim prišepetovalcem.  Softverski agenti nam lahko povežejo popolnoma različne sisteme. Neskončno so pomembeni za razvoj nadsistemov, pomembni so za razvoj umetne inteligence, kakor tudi za razvoj softver-umetnosti. 

 

Softverska paradigma je v svojem bistvu razvojna paradigma, ki nas bo v naslednjih destletjih samo pospeševala. V njej vidimo možnost za razvoj sveta, za neposreden preboj lepote v skupnost brez poznokapitalističnih kontradikcij. Softver bo medij za komunikacijo med različnimi svetovi v dobesednem in prenesenem smislu. Ne želimo si, da bi bilo še kdaj vesolje za človeka, rastline in živali mračno in nemo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
4
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,530
02/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,746
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,365
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,168
05/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,463
06/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 966
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,223
08/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,119
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,218
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,157