Komentar

Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!

Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva, mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov.

09.11.2019 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   softverska paradigma   Luka Frelih   Neue Slowenische Kunst   SMG   umetniški sateliti

Foto: arhiv avtorja

Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem.

Bolj ko postajajo naši umetniški sateliti - umboti resničnost, bolj se oblikuje potreba po programiranju njihovega softvera, ki bo zastopal igralce, ko bodo zapustili našo resničnost. Dve igralki sta jo že. Konceptualno smo v umetniške satelite naselili idejo treh softverjev: Bio::grafike, Bio::logike in Bio::mehatronike. Ko je leta 2011 umrla Milena Grm, prva igralka projektila Noordung::1995-2045, se je prvič vzpostavila potreba po programiranju njenih preteklih, a med nami še živih koordinat, pojavila se je želja po razvoju softvera oziroma treh softverjev, ki bodo prek umetniškega satelita procesirali njeno igralsko identiteto. Za softversko informacijsko bazo (data) smo izbrali vloge iz njenega CV-ja. Kakor tudi iz z biološke zasnove, ki jo predstavljata njen DNK in skelet oziroma prozorni blok gobaste kostnine. In nenazadnje iz njenega inventarja obraznih mimov v razponu od tragičnega do komičnega. 

 

V teh dneh se posvečamo Bio::grafiki in deloma Bio::logiki. Pri programiranju softvera Bio::grafika smo najprej opravili nabor njenih vlog in besedišča, ki ga je izgovorjala desetletja v scenskem prostoru Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Z današnjo logiko arhiviranja vlog je to relativno enostavno. Osredotočili smo se na njenih devet kjučnih vlog. Od tu naprej nastopi kaotično gibanje po komentarju: Bralec, saj imaš zavest, da je umetnost nekaj, kar je popolnoma umetno? Kar proizvaja človek s svojimi tehno podaljški. Saj se še spomniš marmorja in dleta? Substance in orodja. Seveda ne mislim v današnjem komentarju operativno prodirati v petdesetletno umetnino Noordung, ki jo procesualno gradimo že petindvajset let, še manj pa dekonstruirati formacijo, ki se je v teh letih izoblikovala.

 

To, kar je bilo bistveno v prvi polovici projektila Noordung, aprila naslednje leto bomo obhajali njegovo prvo polovico, je to, da se je v tem času na široko uveljavil digitalni jezik. Več kot očitno pa je tudi to, da se že nekaj let pred nami uveljavlja - softverska paradigma. Pribijmo na ekran: Mi že globoko živimo v njej! V teh petindvajsetih letih sem prepoznal oblikoslovno zaporedje:

 

a.) vzpostavitev potreb / tisto, kar mora delati glede na svoj namen

b.) razvoj in upoštevanje funkcij

c.) izmenjava idej med nosilci znanj

d.) in končno - preimenovanje paradigme.

 

 

Ne boste verjeli, kako sem bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vznemirjen, ko sem prepoznal v teoretskem mišljenju frankfurtsko hologramsko paradigmo: ____mi, ki smo osvobojeni od gravitacije_____mi gradimo observatorij za osvajanje paralelnih svetov, mi smo delavci, ki gradimo dramo kozmosa (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 186) / 31. januar, 1987 ____kajti z likvidacijo onstranstva, je postal Njegov obraz zakrit, da bi ga naša moč ustoličila kot hologramsko realnost, 8. november, 1988 (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 200).

 

Rojeni smo v sredico jezika, ki si ga nismo sami izbrali. Njegovi pomeni in smisli aktivno posegajo v naše zapletene odnose. Navkljub vsemu pa nam je dano, da lahko zgradimo nov univerzalni umetni/ški jezik. Rodil sem se v slovenščino, igralci in igralke izgovarjajo v petdesetletni predstavi Noordung slovensko oblikovano besedišče, to pa se bo s pomočjo softvera spremnilo v univerzalne ritme in melodije v planetarni, univerzalni tehno jezik. V mojem umetniškem življenju se mi nenehoma pojavljala potreba po univerzalnem jeziku. Pozor! ne po ukinitvi mojega materinega jezika. Mi ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva (softverska emomehanika). Mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov. Samo duhci-zlobci lahko izdajo ideale.

 

Kapitalistični softver: Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem. V kapitalističnih softverih je prisotna vidnost in slišnost ideologije. Danes nas utrujajo ekrani pretiranih ideoloških prividov. Lažne novice, lažne resničnosti. Mi v umetnosti se ne čudimo magičnemu v umetnosti, temveč se čudimo etičnim katastrofam, ki se nam odigravajo v matični resničnosti.

 

Vsebina komentarja je torej softverska paradigma in moj načelni transnacionalizem. To sta v bistvu dva popolnoma oddaljena komentarja, a ju v tem primeru povezuje tehno logika in želja po neposredni demokraciji. Heterogena dejstva velikokrat proizvajajo smiselne pomene - a krvaveče robove, ki so žal rizični, a zgodovinsko neizbežni. Človeštvo se bo na koncu vseeno pobilo med sabo, izničilo se bo, točno tako kot se posamično življenje. A navkljub vsemu smo v boju za lepoto sveta!

 

Beseda paradigma pomeni: vzorec delovanja, vzorčni primer. To je množica elementov s podobnimi značilnostmi. Paradigma je razmišljanje prek primera. V bistvu v paradigmah gledamo funkcioniranje struktur znanstvenih revolucij! Softver-umetnost:Takoj po prvih taktih opozorilo: potrebno je razlikovati umetniške softvere od softvera-umetnost. Umetniški softveri so le orodja za izrise vseh možnih vrst, za zvočenja vseh možnih vrst in tako naprej. Recimo fotografijo spremenijo v popartistične barve ali impresionistično točkovnost. Softver-umetnost pa ima v sebi nameščeno razvojno, interaktivno logiko, možnost povratne informacije, mogoče bo imela v bodočnosti celo samorefleksijo. Lahko, da bo celo testirala našo toleranco.

 

Ponovimo tisto, kar je pomembno: razlikujemo umetniški softver od softvera-umetnost! Umetniški softveri so zbirka računalniških programov, ki omogočajo veliko število popolnoma različnih operacij, ki jih potrebujemo za modeliranje različnih objektnosti in obdajanj. Softver-umetnost pa je program, ki bi lahko bil pomemben za razumevanje življenja ali celo za smisel samega življenja. Eden ključnih softverskih umetnikov na slovenskem je Luka Frelih. V prihajajočih komentarjih moram z njim nujno opraviti pogovor o softverski paradigmi, o softer-umetnosti, ki je postala umetniška nuja. Predvsem pa ga moram vprašati o odprti kodi.

 

Novo umetniško delo je v večini primerov nerazumljeno samo zato, ker ga pred tem ni bilo, ker ni bilo njegove normativne prisotnosti. Podobno je tudi z softver-umetnostjo. Nujno potrebno je dati vse pristojnosti softverskim agentom, strokovnjakom, ki združujejo in razvijajo znanje o računalniških programih in umetnosti, ne pa ideološkim prišepetovalcem.  Softverski agenti nam lahko povežejo popolnoma različne sisteme. Neskončno so pomembeni za razvoj nadsistemov, pomembni so za razvoj umetne inteligence, kakor tudi za razvoj softver-umetnosti. 

 

Softverska paradigma je v svojem bistvu razvojna paradigma, ki nas bo v naslednjih destletjih samo pospeševala. V njej vidimo možnost za razvoj sveta, za neposreden preboj lepote v skupnost brez poznokapitalističnih kontradikcij. Softver bo medij za komunikacijo med različnimi svetovi v dobesednem in prenesenem smislu. Ne želimo si, da bi bilo še kdaj vesolje za človeka, rastline in živali mračno in nemo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Leto dni po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
0
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,721
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,030
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,018
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,231
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,724
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,636
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,120
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 974
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,183
10/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,858