Komentar

Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!

Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva, mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov.

09.11.2019 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   softverska paradigma   Luka Frelih   Neue Slowenische Kunst   SMG   umetniški sateliti

Foto: arhiv avtorja

Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem.

Bolj ko postajajo naši umetniški sateliti - umboti resničnost, bolj se oblikuje potreba po programiranju njihovega softvera, ki bo zastopal igralce, ko bodo zapustili našo resničnost. Dve igralki sta jo že. Konceptualno smo v umetniške satelite naselili idejo treh softverjev: Bio::grafike, Bio::logike in Bio::mehatronike. Ko je leta 2011 umrla Milena Grm, prva igralka projektila Noordung::1995-2045, se je prvič vzpostavila potreba po programiranju njenih preteklih, a med nami še živih koordinat, pojavila se je želja po razvoju softvera oziroma treh softverjev, ki bodo prek umetniškega satelita procesirali njeno igralsko identiteto. Za softversko informacijsko bazo (data) smo izbrali vloge iz njenega CV-ja. Kakor tudi iz z biološke zasnove, ki jo predstavljata njen DNK in skelet oziroma prozorni blok gobaste kostnine. In nenazadnje iz njenega inventarja obraznih mimov v razponu od tragičnega do komičnega. 

 

V teh dneh se posvečamo Bio::grafiki in deloma Bio::logiki. Pri programiranju softvera Bio::grafika smo najprej opravili nabor njenih vlog in besedišča, ki ga je izgovorjala desetletja v scenskem prostoru Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Z današnjo logiko arhiviranja vlog je to relativno enostavno. Osredotočili smo se na njenih devet kjučnih vlog. Od tu naprej nastopi kaotično gibanje po komentarju: Bralec, saj imaš zavest, da je umetnost nekaj, kar je popolnoma umetno? Kar proizvaja človek s svojimi tehno podaljški. Saj se še spomniš marmorja in dleta? Substance in orodja. Seveda ne mislim v današnjem komentarju operativno prodirati v petdesetletno umetnino Noordung, ki jo procesualno gradimo že petindvajset let, še manj pa dekonstruirati formacijo, ki se je v teh letih izoblikovala.

 

To, kar je bilo bistveno v prvi polovici projektila Noordung, aprila naslednje leto bomo obhajali njegovo prvo polovico, je to, da se je v tem času na široko uveljavil digitalni jezik. Več kot očitno pa je tudi to, da se že nekaj let pred nami uveljavlja - softverska paradigma. Pribijmo na ekran: Mi že globoko živimo v njej! V teh petindvajsetih letih sem prepoznal oblikoslovno zaporedje:

 

a.) vzpostavitev potreb / tisto, kar mora delati glede na svoj namen

b.) razvoj in upoštevanje funkcij

c.) izmenjava idej med nosilci znanj

d.) in končno - preimenovanje paradigme.

 

 

Ne boste verjeli, kako sem bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vznemirjen, ko sem prepoznal v teoretskem mišljenju frankfurtsko hologramsko paradigmo: ____mi, ki smo osvobojeni od gravitacije_____mi gradimo observatorij za osvajanje paralelnih svetov, mi smo delavci, ki gradimo dramo kozmosa (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 186) / 31. januar, 1987 ____kajti z likvidacijo onstranstva, je postal Njegov obraz zakrit, da bi ga naša moč ustoličila kot hologramsko realnost, 8. november, 1988 (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 200).

 

Rojeni smo v sredico jezika, ki si ga nismo sami izbrali. Njegovi pomeni in smisli aktivno posegajo v naše zapletene odnose. Navkljub vsemu pa nam je dano, da lahko zgradimo nov univerzalni umetni/ški jezik. Rodil sem se v slovenščino, igralci in igralke izgovarjajo v petdesetletni predstavi Noordung slovensko oblikovano besedišče, to pa se bo s pomočjo softvera spremnilo v univerzalne ritme in melodije v planetarni, univerzalni tehno jezik. V mojem umetniškem življenju se mi nenehoma pojavljala potreba po univerzalnem jeziku. Pozor! ne po ukinitvi mojega materinega jezika. Mi ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva (softverska emomehanika). Mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov. Samo duhci-zlobci lahko izdajo ideale.

 

Kapitalistični softver: Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem. V kapitalističnih softverih je prisotna vidnost in slišnost ideologije. Danes nas utrujajo ekrani pretiranih ideoloških prividov. Lažne novice, lažne resničnosti. Mi v umetnosti se ne čudimo magičnemu v umetnosti, temveč se čudimo etičnim katastrofam, ki se nam odigravajo v matični resničnosti.

 

Vsebina komentarja je torej softverska paradigma in moj načelni transnacionalizem. To sta v bistvu dva popolnoma oddaljena komentarja, a ju v tem primeru povezuje tehno logika in želja po neposredni demokraciji. Heterogena dejstva velikokrat proizvajajo smiselne pomene - a krvaveče robove, ki so žal rizični, a zgodovinsko neizbežni. Človeštvo se bo na koncu vseeno pobilo med sabo, izničilo se bo, točno tako kot se posamično življenje. A navkljub vsemu smo v boju za lepoto sveta!

 

Beseda paradigma pomeni: vzorec delovanja, vzorčni primer. To je množica elementov s podobnimi značilnostmi. Paradigma je razmišljanje prek primera. V bistvu v paradigmah gledamo funkcioniranje struktur znanstvenih revolucij! Softver-umetnost:Takoj po prvih taktih opozorilo: potrebno je razlikovati umetniške softvere od softvera-umetnost. Umetniški softveri so le orodja za izrise vseh možnih vrst, za zvočenja vseh možnih vrst in tako naprej. Recimo fotografijo spremenijo v popartistične barve ali impresionistično točkovnost. Softver-umetnost pa ima v sebi nameščeno razvojno, interaktivno logiko, možnost povratne informacije, mogoče bo imela v bodočnosti celo samorefleksijo. Lahko, da bo celo testirala našo toleranco.

 

Ponovimo tisto, kar je pomembno: razlikujemo umetniški softver od softvera-umetnost! Umetniški softveri so zbirka računalniških programov, ki omogočajo veliko število popolnoma različnih operacij, ki jih potrebujemo za modeliranje različnih objektnosti in obdajanj. Softver-umetnost pa je program, ki bi lahko bil pomemben za razumevanje življenja ali celo za smisel samega življenja. Eden ključnih softverskih umetnikov na slovenskem je Luka Frelih. V prihajajočih komentarjih moram z njim nujno opraviti pogovor o softverski paradigmi, o softer-umetnosti, ki je postala umetniška nuja. Predvsem pa ga moram vprašati o odprti kodi.

 

Novo umetniško delo je v večini primerov nerazumljeno samo zato, ker ga pred tem ni bilo, ker ni bilo njegove normativne prisotnosti. Podobno je tudi z softver-umetnostjo. Nujno potrebno je dati vse pristojnosti softverskim agentom, strokovnjakom, ki združujejo in razvijajo znanje o računalniških programih in umetnosti, ne pa ideološkim prišepetovalcem.  Softverski agenti nam lahko povežejo popolnoma različne sisteme. Neskončno so pomembeni za razvoj nadsistemov, pomembni so za razvoj umetne inteligence, kakor tudi za razvoj softver-umetnosti. 

 

Softverska paradigma je v svojem bistvu razvojna paradigma, ki nas bo v naslednjih destletjih samo pospeševala. V njej vidimo možnost za razvoj sveta, za neposreden preboj lepote v skupnost brez poznokapitalističnih kontradikcij. Softver bo medij za komunikacijo med različnimi svetovi v dobesednem in prenesenem smislu. Ne želimo si, da bi bilo še kdaj vesolje za človeka, rastline in živali mračno in nemo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922