Komentar

70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji

Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. leti. Problematična članica Turčija, Trumpova nezainteresiranost za Evropo in zvezo Nato kot tako, Macronov intervju za britanski The Economist, pa nespoštovanje sprejetih zavez s strani dobršnega dela članic glede obrambnih izdatkov ... vse to je zvezo Nato pripeljalo do do hudih razhajanj v lastnih vrstah. Predstavniki evropskih članic odhajajo v London z nelagodjem in bojaznijo. Če je v preteklih desetletjih edinole Nato Evropi zagotavljal varnost, se zdaj ob nakopičenih nesoglasjih znotraj zavezništva zastavlja vprašanje, če bo tako tudi v prihodnje. Ni nujno. Vsekakor pa bo srečanje v Londonu v prvih dneh decembra ena zadnjih priložnost, da Nato strne svoje vrste.

11.11.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Rusija   Emmanuel Macron

Foto: Twitter

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost.

Bliža se srečanje voditeljev držav članic Nata prihodnji mesec v Londonu. Ne gre za klasični vrh Nata z več zasedanji in v različnih formatih. Če izvzamemo večerjo v Buckinghamski palači, večer pred tem, gre le za eno srečanje 4. decembra v Grove Hotelu v Hertfordshiru, ki mu bo predsedoval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Voditelji držav članic Nata naj bi z njim obeležili 70. obletnico Severno-atlantskega zavezništva. Ker je bila pogodba o ustanovitvi Nata podpisana v Washingtonu, se je sprva razmišljalo o tovrstnem srečanju 4. aprila v ameriški prestolnici. Zaradi bojazni, da bi slovesnost lahko pokvaril nepredvidljivi predsednik ZDA Donald Trump, so se na dan obletnice v Washingtonu zbrali le zunanji ministri. Srečanje voditeljev pa je bilo sklicano za konec leta v Londonu, kjer je imel Nato svoj prvi sedež.

 

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost. Razprava se bo, če se izrazimo v suhoparnem diplomatskem jeziku, osredotočila na krepitev kolektivne obrambe in odvračanja, vključno z napredkom pri krepitvi zavezniških zmogljivosti in pripravljenosti ter pri sprejemanju odločitev. Zavezništvo se namreč sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od konca hladne vojne. Čeprav se tega, vsaj do nedavno, ni obešalo na veliki zvon, pa se sooča tudi z razhajanji v lastnih vrstah kot že dolgo ne. Predvsem pri predstavnikih evropskih držav članic je opaziti, da odhajajo v London z določeno nelagodnostjo in bojaznijo. Vse več je znakov, da evropska varnostna arhitektura dejansko ni v najboljšem stanju. V preteklih desetletjih je bil Nato tisti, ki je Evropi zagotavljal varnost. Ob nesoglasjih znotraj Zavezništva pa se zastavlja vprašanje, ali bo tako tudi v prihodnje. Srečanje v Londonu je torej priložnost, da Zavezništvo strne svoje vrste.

 

V zadnjem letu je bilo veliko govora o Turčiji. Ta razpolaga z drugo največjo vojsko v Zavezništvu (deveto armado na svetu) in ima izredno pomembno strateško lego. Nadzira morske ožine med Evropo in Azijo oziroma prehod iz Črnega v Sredozemsko morje. Je ena od petih držav Zavezništva, kjer se nahaja ameriško taktično nuklearno orožje (letalska baza Incirlik) in izredno pomembna pri odvračanju oziroma zadrževanju Rusije. Podobno velja glede več milijonov beguncev iz Sirije in migrantov iz drugih držav, ki jih gosti na svojih tleh. S svojimi potezami je vnašala nemir in nezaupanje v vrste Zavezništva. Pod predsednikom Erdoganom ima namreč težave z demokracijo in postaja islamistična avtoritarna država, ki se za povrh vse bolj ozira po Rusiji. Nabavila je ruski S-400 sistem zračne obrambe. Nedavno je tudi vpadla v sosednjo Sirijo in se spopadla s tamkajšnjimi kurdskimi silami narodne zaščite (Y.P.G.), zavezniki Zahoda v koaliciji zoper Islamsko državo.

 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v razgovoru z revijo Economist pred dnevi turško vojaško akcijo označil kot "agresijo, ki ogroža naše interese". Nič kaj zadržan ni bil tudi v obsodbi ameriškega umika iz severne Sirije in puščanja Kurdov na cedilu pred tem. V zvezi s Turčijo je dejansko slišati vprašanja, ali sploh še spada v Nato. Ta namreč temelji na določenih vrednotah. Akcijski načrt za članstvo od kandidatk npr. zahteva stabilen demokratični sistem, mirno reševanje ozemeljskih in etničnih sporov,  dobre odnose s sosedi, zavezanost vladavini prava in človekovim pravicam, demokratični civilni nadzor nad oboroženimi silami itd. Samuel Huntington je sicer napovedal (v svoji knjigi Spopad civilizacij), da bo islamistična Turčija zapustila Nato, vendar tega si ostale članice Nata z ZDA na čelu ne želijo in najbrž si tega ne želi niti sama Turčija. Obe strani rabita ena drugo (Turčija med drugim evropski trg in evropske investicije). Vprašanje pa je, kako preprečiti nadalje poglabljanje krize v medsebojnih odnosih.

 

 

 

 

Tu so še čezatlantski odnosi. V njih že nekaj časa škripa. Znani so očitki ameriške strani, da bi morali evropski zavezniki za svojo varnost narediti več, beri - prispevati več denarja (vsaj 2% BDP do leta 2024, kot so se pred leti zavezale vse članice Nata). Čeprav je tu prišlo do pomembnih premikov in s tem do krepitve evropskega stebra Nata, pa se kar nekaj evropskih članic nahaja daleč od omenjenega cilja, tudi Slovenija. Evropske članice na drugi strani skrbi distanciranje predsednika Donalda Trumpa od vprašanj evropske varnosti. Krepi se občutek, da ZDA niso več tako zanesljiv partner kot v preteklih desetletjih. V že omenjenem intervjuju je francoski predsednik menil, "da Trump ne deli naše ideje o evropskem projektu" in "da obstajajo znaki, da nam obrača hrbet". O samem Natu pa je Macron pesimistično menil, da je že možgansko mrtev. Malce nenavadne, kdo bi dejal tudi nevarne besede vodje države članice.

 

Nemška kanclerka Angela Merkel se je distancirala od drastičnih besed Macrona in poudarila, da sama meni, da Nato ostaja temelj evropske varnosti. Tu je še bojazen nekaterih, da bodo ZDA v zameno za izpolnjevanje svojih obveznosti zahtevale jasno evropsko podporo v konfliktu z Iranom in Kitajsko. V podzavesti nekaterih evropskih in v prvi vrsti francoskih politikov je tako vse bolj prisotno mnenje, da ne gre čakati križem rok, kaj bo prinesla prihodnost, ampak da mora EU tudi na vojaškem področju postati avtonomna geopolitična sila. K temu je poleg Trumpa pripomogel tudi skorajšnji odhod Združenega kraljestva iz EU. Od tod predlog francoskega predsednika Macrona, ki ga je, izgleda, sprejela tudi nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, o EU kot obrambni uniji. Do tega se seveda ne da priti čez noč, če sploh. Na drugi strani pa je bil zanimiv predlog nemške obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer pred tedni o oblikovanju mednarodne varnostne cone v severni Siriji (predpostavljam, da z mandatom Varnostnega sveta OZN). Udeležba nemških vojakov v tamkajšnjih mirovnih silah, naj bi dokazovala, da so evropske članice Nata pripravljene prispevati več, ko gre za ogrožanje Evrope z juga (da se ohranijo dosežki v spopadu z Islamsko državo).

 

Dejanski prelom v čezatlantskih odnosih bi seveda predstavljal katastrofo za zahodni svet. Obe strani Atlantika rabita druga drugo. Tudi tu se postavlja vprašanje, kako zadeve spraviti na pravi tir. Za začetek bi veljalo umiriti retoriko. Tudi za francoskega predsednika bi lahko kdo rekel, da je obrnil hrbet Balkanu, ko je nedavno zavrnil začetek pogajanj o članstvu Severne Makedonije in Albanije v EU.

 

Upajmo, da bo iz proslavljanja svoje 70. obletnice v Londonu 30-člansko Zavezništvo (ratifikacije pristopnega protokola Severne Makedonije naj bi bile do takrat pod streho) izšlo okrepljeno in z jasnejšo vizijo za prihodnja desetletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
2
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,458
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,629
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,526
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,884
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,789
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,665
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,665
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,312
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,068
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 920