Komentar

Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče.

16.11.2019 11:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Visco   Monigo   fašizem   II. svetovna vojna   taborišče   Slovenci   Italijani   železna zavesa   Iztok Mirošič   Tomaž Kunstelj

Fotografije: Božo Cerar

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran.

Razmišljal sem, ali naj o njem napišem stavek ali dva, saj na teh straneh obravnavamo pomembnejše teme, kot pa je sobotno potepanje. Ko vidite, sem na koncu menil, da gre za stvari vredne zapisa. S skupino rojakov iz Slovenije in zamejstva sem se odpravil v severno Italijo, konkretno v Visco (blizu Palmanove) in Monigo (del Trevisa), in še konkretneje, v tamkajšnji vojašnici, prvo zapuščeno, drugo še aktivno. Rojen sem po II. svetovni vojni in prihajam iz osrednje Slovenije. V ta del Italije sem se podal prvič. Za enega od omenjenih krajev in dogajanju pred 75. leti sem nekaj malega slišal, zato moja odločitev, da se pridružim skupini. V bistvu pa ju nisem poznal, niti njune preteklosti. Na koncu sem ugotovil, da gre za droben, pa vendar za nas Slovence in tudi Italijane pomemben del naše zgodovine. Zgodovine, na kateri se učimo za prihodnost.

 

Ali je dan obiska (v organizaciji Rafaelove družbe iz Ljubljane in Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta) sovpadel slučajno, ali pa je bil izbran namenoma, ne vem. Bil pa je vsekakor prikladen. Na pot smo se namreč podali 9. novembra, na dan obletnice padca Berlinskega zidu. O tem je bilo že veliko napisanega. Med drugim naj bi padec zidu simboliziral padec železne zavese in padec komunizma oziroma naj bi pomenil konec delitev v Evropi, ki sta jih prinesli II. svetovna vojna in takoj zatem hladna vojna. Pomenil naj bi končni razcvet demokracije, miru in sodelovanja na vsem kontinentu.

 

 

 

 

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče, eno od mnogih. Širši javnosti sta znana predvsem Gonars in Rab. O obstoju taborišča z več kot tri tisoč Slovencev in Hrvatov priča spominska plošča iz leta 2009 na delu zidu nekdanje kapele. Petindvajset umrlih internirancev je pokopanih v Gonarsu. Zanimivo, da so taboriščniki izdajali svoj list pod imenom Višek.

 

Po koncu II. svetovne vojne so leta 1945 na tem mestu, med drugimi, našli začasno zatočišče tudi begunci iz Slovenije, ki so prišli preko Soče. Med njimi je bilo 650 (primorskih) domobrancev, 250 slovenskih (štajerskih) četnikov in okoli 300 civilistov z Goriškega, ki so se umaknili pred komunizmom. Večina jih je nato odšla v druge dele Italije in kasneje v prekomorske države. Nekaj pa jih je ostalo v Trstu in Gorici, se pravi v neposredni bližini železne zavese, ki je vrsto let ločila demokratični del Evrope od komunističnega.

 

Omenjena zgodovina vojašnice je bila vrsto let zamolčana in je bila razkrita šele pred leti s pomočjo krajevnega ljubiteljskega zgodovinarja, zamejskih Slovencev z Borisom Pahorjem na čelu in tudi občinskih oblasti. Pred omenjeno ploščo nas je pozdravila županja. Del zapuščene vojašnice oziroma taborišča je danes spomeniško zaščiten. Možno ga je obiskati dvakrat na leto, ob dnevu mrtvih (ko se polagajo venci) in za italijanski državni praznik, dan osvoboditve oziroma konca II. svetovne vojne.

 

Podobno je bilo v vojašnici v Monigu, kjer se je od julija leta 1942 do italijanske kapitulacije septembra 1943 nahajalo koncentracijsko taborišče za slovenske in hrvaške civiliste. Od približno 4000 jih je umrlo 200, od tega 53 otrok. Med majem in avgustom leta 1945 pa se je tu nahajalo prehodno taborišče za begunce iz vse Evrope. Med 20.000 begunci je bilo 1500 Slovencev. Največ, okrog 1200 domobrancev, so s prvima dvema transportoma iz avstrijske Koroške preko Vidma maja 1945  pripeljali Britanci. Kot je znano, so kasnejši transporti iz Koroške končali na moriščih v Kočevskem Rogu in na Teharjah. Slovenski begunci v Monigu so bili zelo dobro organizirani in zavedni. Zelo so bili aktivni na kulturnem, šolskem in verskem področju. Izkazali so se kot  zelo odgovorna in zaupanja vredna skupnost. O tem v svoji knjigi Slovenski Begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949 podrobno piše Helena Jaklitsch.

 

 

 

 

Tudi tu je krajevna javnost začela odkrivati preteklost vojašnice šele pred leti, do takrat pa je bila izbrisana iz  kolektivnega spomina. Ob našem obisku pa je bila ob sodelovanju poveljnika vojašnice, župana Trevisa, predstavnika zgodovinskega inštituta Istresco, škofa in predstavnika zamejskih Slovencev ter Republike Slovenije in v prisotnosti meščanov odkrita štirijezična spominska plošča na zunanjem zidu vojašnice. Hvalevredno.

 

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran. Posebna zahvala mojima veleposlaniškima kolegoma Iztoku Mirošiču in Tomažu Kunstlju. Prvi je s svojim trmastim vztrajanjem dosegel polaganje venca pred spominsko ploščo v Viscu in krčenje grmovja okoli nje, drugi pa je sodeloval pri omenjenem odkritju spominske  plošče v Monigu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
5
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,857
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,340
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,210
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,861
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,840
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,121
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,064
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,302
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,318
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,201