Komentar

Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče.

16.11.2019 11:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Visco   Monigo   fašizem   II. svetovna vojna   taborišče   Slovenci   Italijani   železna zavesa   Iztok Mirošič   Tomaž Kunstelj

Fotografije: Božo Cerar

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran.

Razmišljal sem, ali naj o njem napišem stavek ali dva, saj na teh straneh obravnavamo pomembnejše teme, kot pa je sobotno potepanje. Ko vidite, sem na koncu menil, da gre za stvari vredne zapisa. S skupino rojakov iz Slovenije in zamejstva sem se odpravil v severno Italijo, konkretno v Visco (blizu Palmanove) in Monigo (del Trevisa), in še konkretneje, v tamkajšnji vojašnici, prvo zapuščeno, drugo še aktivno. Rojen sem po II. svetovni vojni in prihajam iz osrednje Slovenije. V ta del Italije sem se podal prvič. Za enega od omenjenih krajev in dogajanju pred 75. leti sem nekaj malega slišal, zato moja odločitev, da se pridružim skupini. V bistvu pa ju nisem poznal, niti njune preteklosti. Na koncu sem ugotovil, da gre za droben, pa vendar za nas Slovence in tudi Italijane pomemben del naše zgodovine. Zgodovine, na kateri se učimo za prihodnost.

 

Ali je dan obiska (v organizaciji Rafaelove družbe iz Ljubljane in Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta) sovpadel slučajno, ali pa je bil izbran namenoma, ne vem. Bil pa je vsekakor prikladen. Na pot smo se namreč podali 9. novembra, na dan obletnice padca Berlinskega zidu. O tem je bilo že veliko napisanega. Med drugim naj bi padec zidu simboliziral padec železne zavese in padec komunizma oziroma naj bi pomenil konec delitev v Evropi, ki sta jih prinesli II. svetovna vojna in takoj zatem hladna vojna. Pomenil naj bi končni razcvet demokracije, miru in sodelovanja na vsem kontinentu.

 

 

 

 

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče, eno od mnogih. Širši javnosti sta znana predvsem Gonars in Rab. O obstoju taborišča z več kot tri tisoč Slovencev in Hrvatov priča spominska plošča iz leta 2009 na delu zidu nekdanje kapele. Petindvajset umrlih internirancev je pokopanih v Gonarsu. Zanimivo, da so taboriščniki izdajali svoj list pod imenom Višek.

 

Po koncu II. svetovne vojne so leta 1945 na tem mestu, med drugimi, našli začasno zatočišče tudi begunci iz Slovenije, ki so prišli preko Soče. Med njimi je bilo 650 (primorskih) domobrancev, 250 slovenskih (štajerskih) četnikov in okoli 300 civilistov z Goriškega, ki so se umaknili pred komunizmom. Večina jih je nato odšla v druge dele Italije in kasneje v prekomorske države. Nekaj pa jih je ostalo v Trstu in Gorici, se pravi v neposredni bližini železne zavese, ki je vrsto let ločila demokratični del Evrope od komunističnega.

 

Omenjena zgodovina vojašnice je bila vrsto let zamolčana in je bila razkrita šele pred leti s pomočjo krajevnega ljubiteljskega zgodovinarja, zamejskih Slovencev z Borisom Pahorjem na čelu in tudi občinskih oblasti. Pred omenjeno ploščo nas je pozdravila županja. Del zapuščene vojašnice oziroma taborišča je danes spomeniško zaščiten. Možno ga je obiskati dvakrat na leto, ob dnevu mrtvih (ko se polagajo venci) in za italijanski državni praznik, dan osvoboditve oziroma konca II. svetovne vojne.

 

Podobno je bilo v vojašnici v Monigu, kjer se je od julija leta 1942 do italijanske kapitulacije septembra 1943 nahajalo koncentracijsko taborišče za slovenske in hrvaške civiliste. Od približno 4000 jih je umrlo 200, od tega 53 otrok. Med majem in avgustom leta 1945 pa se je tu nahajalo prehodno taborišče za begunce iz vse Evrope. Med 20.000 begunci je bilo 1500 Slovencev. Največ, okrog 1200 domobrancev, so s prvima dvema transportoma iz avstrijske Koroške preko Vidma maja 1945  pripeljali Britanci. Kot je znano, so kasnejši transporti iz Koroške končali na moriščih v Kočevskem Rogu in na Teharjah. Slovenski begunci v Monigu so bili zelo dobro organizirani in zavedni. Zelo so bili aktivni na kulturnem, šolskem in verskem področju. Izkazali so se kot  zelo odgovorna in zaupanja vredna skupnost. O tem v svoji knjigi Slovenski Begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949 podrobno piše Helena Jaklitsch.

 

 

 

 

Tudi tu je krajevna javnost začela odkrivati preteklost vojašnice šele pred leti, do takrat pa je bila izbrisana iz  kolektivnega spomina. Ob našem obisku pa je bila ob sodelovanju poveljnika vojašnice, župana Trevisa, predstavnika zgodovinskega inštituta Istresco, škofa in predstavnika zamejskih Slovencev ter Republike Slovenije in v prisotnosti meščanov odkrita štirijezična spominska plošča na zunanjem zidu vojašnice. Hvalevredno.

 

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran. Posebna zahvala mojima veleposlaniškima kolegoma Iztoku Mirošiču in Tomažu Kunstlju. Prvi je s svojim trmastim vztrajanjem dosegel polaganje venca pred spominsko ploščo v Viscu in krčenje grmovja okoli nje, drugi pa je sodeloval pri omenjenem odkritju spominske  plošče v Monigu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074