Komentar

Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče.

16.11.2019 11:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Visco   Monigo   fašizem   II. svetovna vojna   taborišče   Slovenci   Italijani   železna zavesa   Iztok Mirošič   Tomaž Kunstelj

Fotografije: Božo Cerar

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran.

Razmišljal sem, ali naj o njem napišem stavek ali dva, saj na teh straneh obravnavamo pomembnejše teme, kot pa je sobotno potepanje. Ko vidite, sem na koncu menil, da gre za stvari vredne zapisa. S skupino rojakov iz Slovenije in zamejstva sem se odpravil v severno Italijo, konkretno v Visco (blizu Palmanove) in Monigo (del Trevisa), in še konkretneje, v tamkajšnji vojašnici, prvo zapuščeno, drugo še aktivno. Rojen sem po II. svetovni vojni in prihajam iz osrednje Slovenije. V ta del Italije sem se podal prvič. Za enega od omenjenih krajev in dogajanju pred 75. leti sem nekaj malega slišal, zato moja odločitev, da se pridružim skupini. V bistvu pa ju nisem poznal, niti njune preteklosti. Na koncu sem ugotovil, da gre za droben, pa vendar za nas Slovence in tudi Italijane pomemben del naše zgodovine. Zgodovine, na kateri se učimo za prihodnost.

 

Ali je dan obiska (v organizaciji Rafaelove družbe iz Ljubljane in Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta) sovpadel slučajno, ali pa je bil izbran namenoma, ne vem. Bil pa je vsekakor prikladen. Na pot smo se namreč podali 9. novembra, na dan obletnice padca Berlinskega zidu. O tem je bilo že veliko napisanega. Med drugim naj bi padec zidu simboliziral padec železne zavese in padec komunizma oziroma naj bi pomenil konec delitev v Evropi, ki sta jih prinesli II. svetovna vojna in takoj zatem hladna vojna. Pomenil naj bi končni razcvet demokracije, miru in sodelovanja na vsem kontinentu.

 

 

 

 

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče, eno od mnogih. Širši javnosti sta znana predvsem Gonars in Rab. O obstoju taborišča z več kot tri tisoč Slovencev in Hrvatov priča spominska plošča iz leta 2009 na delu zidu nekdanje kapele. Petindvajset umrlih internirancev je pokopanih v Gonarsu. Zanimivo, da so taboriščniki izdajali svoj list pod imenom Višek.

 

Po koncu II. svetovne vojne so leta 1945 na tem mestu, med drugimi, našli začasno zatočišče tudi begunci iz Slovenije, ki so prišli preko Soče. Med njimi je bilo 650 (primorskih) domobrancev, 250 slovenskih (štajerskih) četnikov in okoli 300 civilistov z Goriškega, ki so se umaknili pred komunizmom. Večina jih je nato odšla v druge dele Italije in kasneje v prekomorske države. Nekaj pa jih je ostalo v Trstu in Gorici, se pravi v neposredni bližini železne zavese, ki je vrsto let ločila demokratični del Evrope od komunističnega.

 

Omenjena zgodovina vojašnice je bila vrsto let zamolčana in je bila razkrita šele pred leti s pomočjo krajevnega ljubiteljskega zgodovinarja, zamejskih Slovencev z Borisom Pahorjem na čelu in tudi občinskih oblasti. Pred omenjeno ploščo nas je pozdravila županja. Del zapuščene vojašnice oziroma taborišča je danes spomeniško zaščiten. Možno ga je obiskati dvakrat na leto, ob dnevu mrtvih (ko se polagajo venci) in za italijanski državni praznik, dan osvoboditve oziroma konca II. svetovne vojne.

 

Podobno je bilo v vojašnici v Monigu, kjer se je od julija leta 1942 do italijanske kapitulacije septembra 1943 nahajalo koncentracijsko taborišče za slovenske in hrvaške civiliste. Od približno 4000 jih je umrlo 200, od tega 53 otrok. Med majem in avgustom leta 1945 pa se je tu nahajalo prehodno taborišče za begunce iz vse Evrope. Med 20.000 begunci je bilo 1500 Slovencev. Največ, okrog 1200 domobrancev, so s prvima dvema transportoma iz avstrijske Koroške preko Vidma maja 1945  pripeljali Britanci. Kot je znano, so kasnejši transporti iz Koroške končali na moriščih v Kočevskem Rogu in na Teharjah. Slovenski begunci v Monigu so bili zelo dobro organizirani in zavedni. Zelo so bili aktivni na kulturnem, šolskem in verskem področju. Izkazali so se kot  zelo odgovorna in zaupanja vredna skupnost. O tem v svoji knjigi Slovenski Begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949 podrobno piše Helena Jaklitsch.

 

 

 

 

Tudi tu je krajevna javnost začela odkrivati preteklost vojašnice šele pred leti, do takrat pa je bila izbrisana iz  kolektivnega spomina. Ob našem obisku pa je bila ob sodelovanju poveljnika vojašnice, župana Trevisa, predstavnika zgodovinskega inštituta Istresco, škofa in predstavnika zamejskih Slovencev ter Republike Slovenije in v prisotnosti meščanov odkrita štirijezična spominska plošča na zunanjem zidu vojašnice. Hvalevredno.

 

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran. Posebna zahvala mojima veleposlaniškima kolegoma Iztoku Mirošiču in Tomažu Kunstlju. Prvi je s svojim trmastim vztrajanjem dosegel polaganje venca pred spominsko ploščo v Viscu in krčenje grmovja okoli nje, drugi pa je sodeloval pri omenjenem odkritju spominske  plošče v Monigu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
13
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,376
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,453
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,631
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,230
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,101
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,432
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,094
08/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,047
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,096
10/
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
Bine Kordež
Ogledov: 1,092