Razkrivamo

Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade

Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar bi bilo smešno, če ne bi bilo tragično. Predsednik stranke upokojencev (DeSUS) in minister je namreč podpisan pod kar nekaj dvomljivih nabav vojaške opreme, s svojo prakso pa mirno nadaljuje. Po nedavnih nakupih terenskih vozil Toyota, naročenih Oshkos in Pandur, se je zapletel še v civilno sfero z nakupi helikopterjev. Sodu je izbila dno petkova seja parlamentarnega Odbora za obrambo. Prav lahko se zgodi, da bo ravno Erjavec prvi zabil žebelj v krsto vlade Marjana Šarca. Levica in Nova Slovenija ne bi smela spregledati spodaj opisanih in neizpodbitnih dejstev za Erjavčevo interpelacijo.

13.11.2019 21:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Karl Erjavc   MORS   razpisi   puške   FN F 2000 S   oklepniki   Toyota   Oshkos   Pandur   Slovenska vojska   helikopterji   Bell   Branko Dolenc   FUTURA eksport-import Kanal  

Foto: Mediaspeed

Pri helikopterski nujni medicinski pomoči je aktivacijski čas okoli deset minut, pri vojaških helikopterjih četrt ure med poletnimi dežurstvi, zunaj tega še več. V Avstriji, denimo, pa je povprečni aktivacijski čas reševalnih helikopterjev pičle tri minute.

 

***

 

Slovenija je poleg Hrvaške edina evropska država, ki nima niti enega samo medicini in reševanju namenjenega helikopterja, ampak v ta namen uporablja policijske in vojaške helikopterje, čeprav slednjih v tam namen sploh ne bi smeli uporabljati.

Zgodovina nam kaže, da je bil Erjavčev podpis v prvem mandatu ministrovanja na obrambnem ministrstvu, ko se je odločil za nakup belgijskih vojaških avtomatskih pušk FN F 2000 S, še kako sporen. Očitno je šlo za eksperiment. Slovenska vojska je tedaj kupila puške, ki v času nakupa niso bile še nikjer v operativni uporabi (!). Tako je še danes, saj jih – logično razen v Belgiji in Sloveniji – uporabljajo le še obrambne sile južnoameriške države Peru, nekaj naročil je bilo tudi za Savdovo Arabijo. Če preskočimo afero Patria, se je Erjavec podpisal tudi pod pogodbo o dobavi lahkih terenskih vozil za slovensko vojsko. Kupil je terence Toyota MMV Survivor Land Cruiser. Nič ni narobe z vozili Toyota, nasprotno, veljajo za vzdržljiva in dobra terenska vozila. Civilna. Tako je, civilna. Prav ste prebrali, minister Erjavec je za potrebe naše vojske kupoval od Toyote civilna osebna vozila pod vojaško preobleko. 

 

Toyote slovenske vojske so namreč serijske Toyota Landcruiser 2,8 D za vojsko zelo draga osebna vozila brez kakršnekoli zaščite in brez dodatne opreme za kar šest milijonov evrov (!). Izgovor Ministrstva za obrambo (MORS) zakaj serijske Toyote, je prozoren, češ da se lahko servisirajo na katerem koli civilnem pooblaščenem serviserju Toyota. No, posel za predelavo v vojaška vozila za slovensko vojsko je kasneje dobilo avstrijsko podjetje Franz Achletiner GmbH, ki predeluje taka vozila za potrebe vojske in policije. Skupno bo za našo vojsko dobavljenih 400 vozil (pogodba se nadaljuje v letu 2020 in 2021). Ni nepomembno, da v redni sestavi vojska v naši bližini tak model predelanih civilnih vozil Toyota uporablja črnogorska vojska ...

 

 

Civilne toyote v vojaški barvi pač niso vojaška vozila, minister Erjavec. (Foto: Avto magazin)

 

 

Butalski nakup: Oshkos 4x4 JLTV

 

MORS glede tega nakupa nima niti natančne specifikacije vozil (predvsem stopnja zaščite) niti opreme vozil, ki bodo dobavljena. Minister Erjavec zato izvaja dvofazni nakup, ker v resnici ne ve, kaj bo sploh dobavljeno. Druga faza bo nakup dodatne opreme. Katera oprema bo vgrajena, se še ne ve. In sedaj najbolj nor podatek: proizvajalec bo dobavil vozila po specifikaciji oziroma zahtevah iz sklopa dobave ameriški vojski. Vozila bodo izdelana po ameriških MIL standardih in ne NATO Stanag standardih in bodo zato v veliki meri odstopala od zahtev Slovenske vojske. Pogodba je torej podpisana, ni pa jasno, kaj bomo dobili in kdaj bo kupljeno sploh dobavljeno. Ve se samo, da v vozilih ne bo komunikacijske opreme.

 

 

Lahki oklepniki Oshkos se kupujejo brez natančne specifikacije ...

 

 

Na uvodoma omenjeni seji Odbora za obrambo minuli teden je bilo slišati še precej več dvomljivih izjav, če ne že neresnic. Ne glede na zanikanje - na seji odbora je bil investicijski program slovenske vojske že potrjen (in tudi popravljen – zaradi povečanja cene – pozor! – iz 1,3 na 3,7 miljona evrov na vozilo). Gre za predviden nakup 14 oklepnikov Pandur EVO 6x6. Ne gre za posodobljeno različico Pandurja, kot je bilo sprva predstavljeno, ampak novo zasnovo oziroma predelavo oklepnika 8x8.

 

 

Avstrijsko-ameriški Pandur: cena je poskočila za kar trikrat, z 1,3 na 3,7 milijona evrov na vozilo!

 

  

Helikopterji so pika na i

 

Karl V. Erjavec si je s posegom v civilno sfero zaradi osebnih interesov (!) posameznikov iz njegove stranke pridobil še tiste sovražnike, ki jih do zdaj ni imel. Gre za nakup helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP). Za kaj gre?

 

Slovenska policija je imela še v začetku letošnjega leta velike tehnične težave s helikopterji, saj je bilo prizemljenih vseh šest helikopterjev. Dva jim je uspelo popraviti in sta že nekaj mesecev v zraku, od letošnjega oktobra je v zraku najnovejši, sodoben policijski helikopter AW 169. Na drugi strani slovensko zdravstvo nujno potrebuje strogo namenski helikopter za reševanje življenj. Zdaj to nalogo opravljata vojska in policija, čeprav Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) že več kot pet let slovensko vlado opozarja, naj to področje uredi na primernejši način. Glavna težava je v tem, da so v to problematiko vpletena štiri ministrstva, ki se ne znajo ali nočejo uskladiti, saj se stikajo področja ministrstev za zdravje, infrastrukturo, notranjih zadev in obrambe. Čeprav bo kmalu pol stoletja od prvih zametkov helikopterskega reševanja v naših gorah in več kot dve desetletji od prvih resnejših, dobro organiziranih poskusov HNMP, ta služba še vedno ni sodobno organizirana.

 

Ta dvojna uporaba ni dobra, ker se lahko zgodi, da si en helikopter včasih delijo tri, štiri službe nujnih medicinskih prevozov: HNMP, sekundarni prevozi, prevozi inkubatorja in Gorska reševalna služba. Helikopterji niso opremljeni za reševanje, ampak opremo nosijo vanje in spet ven, odvisno od vrste naloge. To, opozarja stroka, podaljša čas aktivacije oziroma čas vzleta helikopterja. Poleg tega pa se v večini evropskih držav v trenutku, ko gre na cesto reševalno vozilo, v zrak dvigne tudi helikopter. Pri nas pa najprej pridejo na teren reševalci z reševalnim vozilom, ki šele tam pokličejo HNMP.

 

 

Nujna pomoč brez helikopterja

 

V Sloveniji še vedno nimamo niti enega medicinskega helikopterja, ki bi bil namenjen zgolj reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč se mora zanašati na policijske helikopterje; eden je star skoraj štiri desetletja. Včasih uporabljajo helikopter, ki je star le dobro desetletje, a je premajhen – vanj, denimo, ne bi mogli spraviti pacienta višje rasti, če bi imel poškodovano hrbtenico. Za gorsko reševanje so na voljo le vojaški helikopterji. Ti so v povprečju stari četrt stoletja, njihova medicinska opremljenost je daleč od optimalne. Ključni problem pa so predolgi aktivacijski in dostopni časi.

 

Sistem HNMP, ki bo deloval za vso Slovenijo, je nujno potreben. Državni ali kombiniran z zasebnim sektorjem, to je najmanj pomembno. Je pa najpomembnejše, da bo HNMP zagotovljena za ljudi na celotnem ozemlju države - sedaj ni tako - in bo delovala v skladu z mednarodnimi standardi, česar danes ni. Če HNMP izvaja na javnem razpisu izbran privatni operater, ima pogodbeno odgovornost, da službo izvaja resno in kvalitetno, sicer sledi kazen oziroma vnovčenje bančne garancije. V primeru, da je prevoznik vojska ali policija, sankcij kajpak ni.

 

Namenski helikopterji so v zraku v treh minutah po aktivaciji ekipe in so varni in udobni za bolnika in posadko. Tudi pri nas bi morali upoštevati evropski izračun, da je človeško življenje vredno okoli milijona evrov. Toliko država nameni za izobraževanje človeka, ki je zaposlen in ki zaradi svoje prezgodnje smrti družbi ne bo več prinašal koristi. S te perspektive stroški postavitve sodobnega sistema HNMP niso tako visoki oziroma so hitro opravičljivi tudi s finančnega vidika.

 

 

Erjavec, Bell in Desus

 

Kot je znano uredništvu portala+, želi država s Kanado podpisati meddržavno pogodbo o nabavi treh ali štirih reševalnih helikopterjev. V Sloveniji helikoptersko reševanje po zakonodaji izvaja policija in ne vojska, toda ne glede na to želi obrambni minister in prvak stranke DeSUS kupiti helikopterje za reševanje prek "svojega" ministrstva za obrambo. Gre seveda za dilemo, kdo bo nosilec nabave helikopterje:

 

1. Ministrstvo za zdravje jih rabi zaradi reševanja, prevozov bolnikov/ranjenih,

 

2. Ministrstvo za obrambo koordinira in izvaja reševanja v Sloveniji (sistem ZARE),

 

3. Ministrstvo za notranje zadeve v resnici s policijsko enoto rešuje civiliste, ima izšolane in izkušene pilote, ki delujejo tudi ob raznih nesrečah.

 

 

Druga raven problema je razdelitev med civilno in vojaško sfero delovanja oziroma reševanja. V EU je reševanje v domeni policije, zakonodajno je enako v Sloveniji. Čeprav Erjavec to dobro ve, ravna oziroma deluje drugače. Minister si želi z meddržavno pogodbo izogniti javnemu razpisu in kupiti helikopterje neposredno od kanadskega proizvajalca helikopterjev in opreme Bell.

 

 

Se Bellovi helikopterji kupujejo le zaradi provizij? Ne bilo bilo prvič ...

 

 

Bell v civilnem letalstvu EU sploh nima veljavne licence za letenje. V Sloveniji v praksi ne bi mogli reševati in delovati na civilnem področju. Še več. Kot je znano uredništvu, MORS nima narejene nobene primerjalne analize med možnimi dobavitelji helikopterjev. Našim pogojem ustrezata recimo le dva ponudnika (proizvajalca), in sicer nemški Eurocopter ter italijanska AgustaWestland.

 

 

Minister lobira za Bell po strankarski liniji?

 

Nikomur ni jasno, zakaj bi Slovenska vojska kupovala kanadske vojaške helikopterje družbe Bell za reševanje, če civiliste rešuje vedno in po veljavni evropski zakonodaji le policija? Že vzdrževanje vojaških helikopterjev je dvakrat dražje od enakega vzdrževanja civilnih helikopterjev. Nihče ne verjame argumentaciji MORS, češ da Erjavec kupuje helikopterje, ker hoče zadostiti NATO standardu o zagotovljenem deležu državnega proračuna za oboroževanje, h kateremu smo kot članica NATO zavezani.

 

 

O poslih kanalske Future, ki zmaguje brez razpisov, je pred leti podrobno poročal že Večer ...

 

 

Poleg tega je splošno znano, da slovenska vojska nima ustrezno dobrih pilotov, policija pa 22 vrhunsko izurjenih. Znano je tudi, da helikopterji proizvajalca Bell uporabljajo 35 let staro tehnologijo, Eurocopter in AgustaWestland pa so najmodernejša plovila. Toda ob tem je verjetno ključen podatek ta, da je po naših podatkih zastopnik za helikopterje Bell v Sloveniji podjetje FUTURA eksport-import Kanal, d.o.o.. Njena lastnika sta upokojenec Branko Dolenc (in njegova soproga Klelija). Naključno - ali pa tudi ne? - je Dolenc hkrati tudi član sveta DeSUS in član pokrajinskega odbora Severne Primorske. FUTURA je sicer doslej poslovala v glavnem z notranjim ministrstvom, ki mu je dobavljala postaje Tetra za helikopterje, skrbela za vzdrževanje helikopterjev, dobavo rezervnih delov ipd.

 

Ne nepomemben podatek je, da provizija za tak posel (dobava 3-4 helikopterjev) znaša okoli 1,5 milijona evrov, celoten posel pa je vreden približno 30 milijonov. Tak koncept meddržavne pogodbe brez javnih razpisov mora po naših podatkih odobriti vsaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Ali v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca te podatke imajo, je drugo vprašanje. Če jih niso imeli doslej, jih imajo zdaj. Kot tudi vsi, ki še ne dvomijo o tem, da Erjavec kot obrambni minister deluje sporno. Zelo sporno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
6
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920