Komentar

Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim

Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da komentiraš, največkrat spodbija komentatorjovo željo po spoznanju. Sam gradim apologetski odnos do umetniških vsebin. Prepričan sem, da to že veste, kakor tudi to, da umetnik ni izrazna roka v rokah absoluta. Ne pozabimo, da termin teorija, theoros pomeni - opazovati, horan pa - gledati. Izvorno je etimološki pomen besede theoria - obredna procesija v slavo in čast izbranega. V želji za spoznanjem. Proces in procesija!

16.11.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   eksperimentalna umetnost   Marko Brecelj   Tadej Droljc   Ars Electronica   estetika  

Foto: tadej-droljc.org

Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije.

Tema komentarja je eksperimentalna poetika, njena vsebina pa razvojna umetnost. Eksperimentalna umetnost je za razliko od tradicionalne zasnovana iz organiziranih podatkov. Umetnik jih s pomočjo tehnološkega procesa vnese v umetniški postopek. Toda umetnina ni ne v eksperimentalnem, ne v tradicionalnem primeru večna vrednota. Eden meni najbližjih umetnikov prejšnjega stoletja Mangelos je zapisal: Ni večnih vrednot. Tudi v umetnosti ne. Teza o večni vrednosti umetniškega dela je predsodek. Preteklosti.___Ni osamljenega in izoliranega umetniškega dela in nikoli ni obstajalo.

 

V teh dneh sem z neskončnim užitkom opravil javna pogovora z dvema izjemnima umetnikoma. Bolj različna si nista mogla biti! Oba pogovora, katerih moderator sem bil, sta bila neposredno povezana z dogodkoma, ki se bosta šele zgodila v naslednjih tednih: to sta bila Marko Breclj in Tadej Droljc. Marko Brecelj - je genij poetskega! Senzacija zvočnosti in performativnosti! Njegovo umetnost imam namen komentirati v naslednjih tednih. Danes pa bom ponovno komentiral eksperimentalno prakso Tadeja Droljca. Malo več kot pred letom dni sem na portalu+ premišljeval njegovo izvrstno audiovizualno umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki sem jo doživel v Deep Space na festivalu Ars Electronica. Na moje kategorično vprašanje: Tadej Droljc, ali ste eksperimentalni umetnik, sem dobil kategoričen odgovor: Da, sem!

 

V tem vmesnem času je Tadej Droljc doktoriral v Angliji. Istočasno pa vedno bolj postaja umetniška vrednota, ki se te dni intenzivno vpisuje v dogodkovnost evropskih umetnostnih središč. Pred tednom dni je bil v Stockholmu in Glasgowu. Naslenji teden bo manifestiral svojo eskapološko umetnost v Madridu. S svojim delom Tadej Droljc utrjuje eksperimentalno umetnost, izhajajočo iz pozitivističnih znanstveno-tehnoloških metod. Zavestno se omejuje na podatke, ki jih je mogoče preveriti in nadzorovano vektorsko usmerjati.

 

Ravno filozofski pozitivizem XIX. stoletja je bil tisti, ki je zavračal metafizična in zagovarjal znanstevna izhodišča. Pozitivizem je močno vplival na to, da danes umetnost obravnavamo podobno kot znanost, da jo analiziramo podobno kot naravoslovne ali humanistične znanosti. Umetnik nasploh si je že v prejšnjem stoletju v svojih izoliranih prostorih eksperimenta določil svoje pristojnosti. Vključeval jih je v resničnost, danes jih vključuje v medijsko resničnost. Pristojnosti pa so se razvile v umetnine in polagoma tudi v umetniške teorije. Eksperimentalne umetnine so postopoma postajale izhodišče za razumevanje XX. in XXI. stoletja. 

 

S tem, ko bom ponovno vstopil v svet umetnosti Tadeja Droljca, vam želim predstaviti estetiko prve petine XXI. stoletja. Seveda je to poizkus brez upa na zmago. Rad bi ozvočil notranjost njegove umetnosti preden jo bo performiral pred ljubljanskim avditorijem. Umetniški dogodek Žarkolom, je zvrst avdiovizualne eskapologije, ki se bo zgodila meseca decembra v Katedrali Kina Šiška.

 

 

Aksiom št. I.

 

Umetnost je nenehna aktivnost. Na noben način ni povezana s preživetjem in razmnoževanjem, ima pa veliko skupnega z znanostjo. Umetnik je raziskovalec mnogoterih umetniških možnosti, ki proizvajajo različne estetske značilnosti. Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije. Iz tega odnosa se je izoblikovala zgodovina nasploh, ne le zgodovina umetnosti. V preteklosti so ideje dobe retroaktivno oblikovale esteske stile, danes pa v veliki meri oblikujejo bodočnost. V tem trenutku Apple, podobno kot Tadej Droljc, oblikuje objektnost, ki bo postala večinska resničnost šele čez pet do deset let. Oboji tako Apple kot Tadej Droljc živijo v tem hipu v bodočnosti.

 

Eksperimentalna umetnost ima svoje skrivno ime - funkcionalna umetnost. Pogledati moramo v njene notranje funkcije, ki jih umetnik upravlja in nadzoruje, ko v prostor vnaša podatke, ki jih izolirano preračunava. Ne več, ne manj. Mangelos pravi, da se na ta način ukinja metafizičana kategorija v umetnosti. Seveda to ne pomeni, da funkcionalna umetnost ukinja imaginarno dimenzijo umetnosti oziroma idejo slike. Tehnologija izoblikuje močno željo, mogoče celo nujo po eksperimentiranju z novimi materiali in metodami v omejenem prostoru laboratorija (LAB), v umetniških eksperimentalnih prostorih. Eksperimentalni postopek uvaja racionalni nadzor nad umetnino. Umetnik postane raziskovalec možnosti in operater procesa na poplnoma drugačen način kot to počne tradicionalni umetnik.

 

Eshatologija. Eskapologija in iluzija konca. To, da Tadej Droljc proizvaja svojo avdiovizualno umetnost s pomočjo granularnosti in laserskih lomov je le historična značilnost v resnici pa vstopa v univerzalno umetnost.

 

 

Aksiom št.2:

 

Umetnost izhaja iz časa in je zato v času (umetnost časa), ali pa gre skozi čas in zato deluje iz pozicij univerzalnega, kozmičnega časa (univerzalna umetnost). Tadej Droljc pripada slednji. Uprizarja smiselne slapove znanja univerzalne umetnosti.

 

 

Aksiom št.3:

 

Umetnost je obvladovanje pomenov. Tadej Droljc je izvrsten programer softverjev. V novem razmerju med strojno in analogno umetnostjo je računalnik inštrument, ki je poplnoma drugačen, kot so tardicionalni inštrumenti. Že pol stoletja spreminja človekov način mišljenja o umetnosti. Tako danes tradicionalno umetnost vidimo kot del evolucijskega razvoja. Njena osrednja naloga je bila izražanje emotivne ravni bivanja.

 

Pri strojni umetnosti Tadeja Droljca je pomembna ponavljajoča strojna vzorčnost, ki je kot takšna omejujoče zavezujoča. Proizvaja občutek prisile. Toda v ključnem trenutku nam iz matematično ponavljajoče vzorčne pokrajine omogoči nepojmljivo softversko razširitev, ki je dramaturško primerljiva s pobegom iz najbolj nesvobodne situacije v polje svobodoe. Čutno nam razširi svet in vzpostavi čuječnost. Polnoumnost (Fran te besede ne zazna). Ta dramaturški obrat Tadej Droljc opiše z besedo - eskapologija. Analogija je logika pobega iz zapora na svobodo. To ni odrešitev s pomočjo moralnosti temveč s pomočjo tehnološkega in estetskega znanja. Velika nevarnost pa je, da eskapologije ne zamenjate z besedo eskapizem.

 

In za konec napoved: v svojem avdiovizulanem dogodku Žarkolom, katere premiera bo 10. decembra v Kinu Šiška, bo usmerjal laserske žarke v izbran material. Pri tem bo nastopila interakcija svetlobe z materialom. Pri določenih materialih, kot je npr. steklo, pride do sipanja žarkov, pride do njihove razpršitve. Pred nami se bodo oblikovale kozmične razsežnosti. Svetloba bo dobila obliko. S tehno umetniškimi postopki nam bo Tadej Droljc zgradil univerzum abstraktum. Tako bo! Droljčeva funkcionalna umetnost ne izvaja zgolj umetniške revolucije temveč tudi tehno revolucijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
0
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.474
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.834
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.525
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.815
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.100
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.481
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.514
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.054
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 822
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745