Komentar

Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji

Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh. Teh, ki jih vidimo sedaj, odločilna večina ne bo (več) kupila. Prav tako bo nekega dne treba dobiti odgovor na to, ali so stranke že dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa enkrat za spremembo dobrobit države. 

18.11.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   stranke   kongresi   SMC   Zdravko Počivalšek   Miro Cerar   SD   Matjaž Han   LMŠ   Marjan Šarec   SAB   DeSUS   Karl Erjavec   Alenka Bratušek   Aleksandra Pivec

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) so na vrsti interna strankarska preštevanja.

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) si večina političnih strank še ni dovolj opomogla za nove resne spopade za glasove, so pa zdaj na vrsti interna strankarska preštevanja. Zgodaj jeseni se je zgodil volilni kongres v SMC, ravno je mimo programski kongres SD, v začetku prihodnjega leta se obeta programski in volilni kongres še v stranki DeSUS. Če se bodo vmes potrdili vtisi, da so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji, lahko prihodnji meseci prinesejo še kak tovrstni dogodek. 

 

V SMC smo doživeli spremembo na vrhu stranke. Na zelo površen pogled je bila dogovorjena in složna, a pozornemu očesu ni moglo uiti, da je šlo za manever dela stranke, ki je v Miru Cerarju nekritično videl zgolj razlog za strankin sestop z oblasti, ne pa tudi dejstva, da mu je prav njegovo ime omogočilo vstop na politično sceno. Kratek spomin in oportunizem nista v politiki nič novega, a tistim, ki želijo svojo kariero podaljšati čez mandat ali dva, taka značajska poteza odnaša verodostojnost, pa volivce tudi. To dobro vedo v etabliranih strankah, kjer s tovrstnimi otroškimi boleznimi političnih kadrov navadno opravijo že na ravni pripravništva in v prve vrste pripustijo kadre, ki razumejo pojme, kot so profesionalizem, lojalnost in zanesljivost. A tega v novih strankah nimajo, zato so njihove funkcionarske postave najpogosteje videti zgolj kot rezervne.

 

Od septembrskega kongresa je t.i. Cerarjeva kadrovska linija, pogojno rečeno tudi linija strankarskih prvoborcev, v zatonu. V prvi plan stopajo obrazi, ki so bili v prejšnjem mandatu (upravičeno) v ozadju, stranka pa z njimi izgublja značaj izbire, ki je izvoljiva v urbanih središčih in med zahtevnejšimi, tudi liberalnejšimi, vsekakor pa levosredinskimi volivci. Tam torej, kjer so navadno izvoljene močnejše politične sile in kjer obstaja dovolj prostora za širitev volilnega potenciala. Koketiranje na desno je izbira, ki se zdi za novega strankarskega šefa Počivalška sicer naravna in logična, a bo uspešna samo, če mu bo uspelo prevzeti volivce drugih strank. A desno od sredine so za kaj takega možnosti majhne. Pogojno bi se lahko novi strankarski šef nadejal v času in prostoru izgubljenih podpornikov SLS, a teh je premalo, da bi lahko na njihovih krilih poletel bistveno višje od tega, kar stranki kaže povprečje zadnjih mesecev. Pomikanje na desni rob sredine je zanj tvegano tudi zato, ker to odvrača predvsem "tradicionalne" podpornike stranke. Koraki, ki jih dela SMC zdaj, so torej negotovi in daleč od tega, da bi kazali na oblikovanje zanesljivih gradnikov strankinega obstoja v prihodnje.

 

SD je po novem rdeče-zelena. Sliši se kot jahanje trendov, saj stranka več od tega, da se je deklarirala tudi za okoljsko zavedno, na tem programskem kongresu ni ponudila. Pač, ponudila je profesionalno visoko izpeljan politični dogodek z vrsto gostov, ki so pokazali, da je strankino omrežje dovolj vitalno, odzivno in voljno. Vse to so aduti, ki jih v politiki ne gre podcenjevati, a zanašati se nanje, ko je govora o kvantnih preskokih, ki terjajo resno preobrazbo in pogum za odmik od zarjavelih ideoloških spon, je znamenje ujetosti v okvire, ki jih v SD dobro poznajo. V 5 do 10 odstotno podporo. SD bi znamenje pripravljenosti na preseganje teh meja tudi v tem mandatu že lahko pokazala, recimo na primeru financiranja zasebnih šol. A dokler pomemben del strankinega članskega zaledja mentalno tiči v maju 1945, so taki premiki zanjo enko verjetni kot je verjetna zamenjava predsednika SDS.

 

Je pa kongres utrdil občutek brbotanja in nemira v SD vrstah. Na eni strani prefinjene sugestije aktualnemu predsedniku o njegovih morebitnih naslednikih, na drugi odstop vodstva strankinega podmladka nekaj dni po kongresu, na tretji medijski obračun z "večnim" vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom in na četrti konkretnejši pozivi Šarcu k urejanju razmer v koaliciji. Čas, ko je SD kot koalicijska partnerica aktualne vlade delovala na videz tiho in zgolj v ozadju, se je očitno iztekel in to mora biti za šefa vlade znak, da je miru pod streho koalicije dokončno konec. Drugače rečeno: vprašajte prejšnjega predsednika vlade, pa še kakega pred njim, kdaj se je vladna sestavljanka, katere del je bila tudi SD ali njena predhodnica, začela zares rušiti?

 

Od opozicijskih strank je trenutno kongresno aktivna le Nova Slovenija, ki se je razglasila za sredinsko. Zvenelo je kot še en slogan, po katerem smo se mnogi spraševali, kaj vse smo prespali in spregledali. Nova sredinskost NSi se zdi kot vsiljena in nepotrebna nalepka. Namreč, če kaj, potem ta stranka po (pre)dolgih letih čustvene in še kake navezanosti na jekleno jedro slovenske desnice potrebuje premik nazaj k svojim koreninam, ki pa - tehnično gledano - niso na sredini. Še bolj pa potrebuje stranka odgovornost. Čemenje v opoziciji ji ne koristi in prvi ligi strankinih politikov, ki so po znanju in stažu zreli za kaj več, jemlje zagon. Mnogi še danes ne razumejo, zakaj je lansko poletje počilo v kamniški navezi Šarec-Tonin, in to samo po sebi niti ni več pomembno, je pa v tem zapletu videti obris ključne pomanjkljivosti politikov tipa Tonin: da ne prepoznajo prave priložnosti za strel na gol. Ne na igrišču, ne v politiki ne šteje posest žoge. Štejejo streli na gol. Drugače povedano: Novi Sloveniji utegne cincanje, iskanje razlogov proti in res nespretno upravljanje samopromocijskih zgodb, kakršna je vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v tem mandatu, v nepovrat odnesti usoden delež naveličanih volivcev. Znakov, ki bi kazali na novo taktiko njene igre, nedeljski kongres ni pokazal.

 

Kako kažejo zvezde Karlu Erjavcu? Od danes, ko pišem ta komentar, ima izzivalca za položaj predsednika stranke DeSUS. Če je kandidaturo politično neznanega pravnika z Gorenjske razumeti kot naiven poskus, je v odločitvi aktualne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec videti znamenja pomanjkanja občutka za stvarnost. Pivčeve čudežno ni doletel Šarčev visok moralni standard, utemeljen z enim sendvičem in je svoje nedokazano svetovalno udejstvovanje v času, ko je bila državna sekretarka (tehnično pa tudi v času, ko je že postala ministrica), vredno 30 in več tisoč evrov, zaenkrat mirno preživela. Mediji so do njene zgodbe nerazumno prizanesljivi, vprašanje pa je, če bo do nje od zdaj naprej enako prizanesljiv tudi znani mojster notranjepolitične kombinatorike, Karl upokojenski. Razmere (odločevalskih) sil so v DeSUSu močno v njegovo prid in težko si je predstavljati, da bo glasovalni (u)stroj na kongresu odglasoval drugače, kot bi si želel Erjavec sam. Zato se zdi njena kandidatura slabo domišljena poteza. Stala jo bo poraza v lastnih vrstah in izgube zaupanja strankarskega šefa, ki v taki stranki, kakršna je DeSUS, pomeni tudi izgubo edinega kadrovskega ključa do položajev, ki štejejo.

 

V LMŠ in SAB se, kot je videti, kongresnim epizodam zaenkrat ne posvečajo. Šarca lahko razumemo, saj ob vsem, kar se mu dogaja zadnje tedne, najbrž ne čuti potrebe po tem, da bi utrjeval podporo tam, kjer jo najbrž edino še ima. Če je v njem kaj šahista, bi se zato zdaj bolj kot z reformami, ki jih očitno ne bo mogel izpeljati, moral ukvarjati s preigravanjem možnosti predčasnih volitev. Trend javnomnenjske podpore njemu in njegovi stranki je negativen in ga ob dejstvu, da se je v koaliciji že začel vnemati boj za pool position, ogroža preveč dejavnikov. Mediji ga ne šparajo več, pomembne skupine javnosti je ziritiral z zgodbami, kakršni sta denimo Petrol, pa res neumno in taktično amatersko ukinjanje dodatka za delovno aktivnost. In če dodamo še to, da je državni svet končno prišel na svoje in bo s serijskimi veti na zakone, ki jih bo Šarčeva koalicija v državnem zboru še uspela izglasovati, izčrpaval njene moči, je razlogov za alarm dovolj tudi, če bi v koaliciji sedeli zvečina izkušeni politiki. Vse to so dejstva, ki bi ga morala zanimati, če želi dobro sebi, pa tudi Sloveniji, ki bi še tri leta opravilno močno omejene vlade doživela kot nepotrebni pospešek njenemu nazadovanju.

 

Prav tako je v tem, da s kongresnimi mislimi ne izgublja energije, moč razumeti Bratuškovo. Ministrovanje jo vidno utruja in jemlje prepričljivost tam, kjer se je izkazala na zadnjih volitvah, v učinkovitem kazanju s prstom na krivce za politične pogrome in izgubljene priložnosti. Če je na soočenjih pred dobrim letom pokazala žilavost in zmožnost preživetja v nemogočih razmerah, jo je delovanje v neprimerno bolj ugodnih v ministrski pisarni zaneslo v ihtavo obračunavanje na vse strani. Omejenost njenega pogleda na politično podrastje jo je prikrajšalo za nekaj taktično dobrih potez, zato ji danes ne preostane drugega, kot da redno in disciplinirano reže trakove na investicijah, ki so jih – če smo po njeno dlakocepski – ukrojili že njeni predhodniki. 

 

Kongresni val je za zdaj zajel pretežno koalicijo, a bo sčasoma pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh in odgovor na to, ali so dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa dobrobit države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
0
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,370
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,276
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,429
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,818
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,430
06/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,509
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,623
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,230
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 996
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 897