Komentar

O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah

Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme pod preprogo, se izogibali reformam in odgovornosti, prisilili meritokrate vseh generacij in kategorij v eksodus, generirali negativno selekcijo v družbenih podsistemih ter namesto vsega prej omenjenega oprali krivdo z iluzijo čistih novih obrazov. Priznati moramo, da so slovenske anomalije hujše kakor ameriške.

20.11.2019 20:28
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   etika   politika   ZDA   Trump   Slovenija   Rousseau   Konfucij   Max Weber

Ne iščimo svetnikov, ker teh ni ne v politiki ne kod drugod. Glavna karakteristika dobrega državnika je ta, da se vedno znova sprašuje o pravilnosti svojih odločitev.

Minevajo dnevi, ko se v Evropi spominjamo konca prve svetovne vojne (11. november). Letos je to 101. zapored. Prav v tem času pa na drugi strani Atlantika vsako leto od konca 18. stoletja potekajo volitve – vedno med 2. in 8. novembrom. Letos so sicer bile t.i. off-year volitve, ko volivci ne glasujejo o predsedniku ali predstavnikih v kongresu. Poleg vsakoletnega časovnega sovpadanja imata dogodka še eno skupno dimenzijo – državnike. Mirovnega procesa in njegovega neuspeha po veliki vojni ne moremo razumeti brez poznavanja mentalnega zemljevida državnikov, ki so ga vodili. So bili Wilson, Clemenceau in George dobri voditelji, če pa so kreirali slab sistem, ki se je v 20. letih 20. stoletja sesul v še eno morijo? Podobno zadnja tri leta mnogi dvomijo o državniški primernosti, dostojnosti in etičnosti trenutnega predsednika ZDA, nekateri pa nasprotno o sposobnosti in iskrenosti njegovih političnih nasprotnikov. Kakorkoli že, oba dogodka postavljata mnogo vprašanj o dobrih in etičnih državnikih. Kaj so pravzaprav karakteristike etičnega državnika? Zakaj le-teh primanjkuje povsod po svetu? Ali je sploh smiselno govoriti o etičnem državništvu?

 

Pred kratkim sem sodeloval na posvetu o dobrih državnikih v okviru Centra za študije državništva (Center for the Study of Statesmanship) v Washigtonu, čigar članica je tudi demokratska kandidatka za predsednika ZDA, o kateri se danes največ govori, Tulsi Gabbard. Njena pokončnost me je prijetno presenetila. Tako se ne čudim, da je v ameriških akademskih krogih sprožila poglobljeno razpravo o etični drži politika, ki gre veliko globlje od populističnega in medijskega neodobravanja ter zgražanja nad predsednikovimi tviti in izjavami. Navkljub živahnim izmenjavam z ameriškimi kolegi o njihovih državnikih so mi na posvetu misli vedno znova uhajale v domovino.

 

Vsa omenjena vprašanja so relevantna tudi za ali pa celo predvsem za Slovenijo. Finančna kriza leta 2008 je razgalili vse, kar je "gnilega na sončni strani Alp". Žal pa smo namesto samorefleksije in samokritičnosti v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme pod preprogo, se izogibali reformam in odgovornosti, prisilili meritokrate vseh generacij in kategorij v eksodus, generirali negativno selekcijo v družbenih podsistemih ter namesto vsega prej omenjenega oprali krivdo z iluzijo čistih novih obrazov. Priznati moramo, da so slovenske anomalije hujše kakor ameriške. Prav tako so bile anomalije odločitev voditeljev, ki so kreirali versajski mir 1919, veliko hujše od pomanjkljivosti Donalda Trumpa in njegovih političnih nasprotnikov. Ker je omenjeni posvet v moja razmišljanja vrnil Slovenijo, nekaj teh želim deliti z vami.

  

Splošno sprejeto stališče Slovencev – novi obrazi – je odlično izhodišče za namen tega pisanja. Razumljive frustracije ljudi nad korupcijo, klientelizmom, nepotizmom, zatohlostjo, in malomeščanskostjo slovenskih politikov so privedle do želja po novem začetku. Gre za apliciranje Rousseaujeve etike, da je človek v osnovi dober ter da je zato potrebno odpraviti aktualno ter se vrniti v prvotno naravno stanje – človek je nepopisan list in bolj kot je nepopisan, bolj je etičen. Problem te filozofije je (lepo povedano), da je utopična; narava sama na sebi, tudi človeška ni zgolj nedolžna, temveč tudi kruta. Zato človek v svoji osnovi ni samo dober in ni samo družba tista, ki ga pokvari.

 

Človek v sebi skriva razpetost med dobrim in zlim. Gre za ontološko stanje, ki se ga ne da razumsko korigirati kakor bi to želel John Rawls s svojo tančico nesigurnosti. Soočanje s to dualnostjo je tisto, kar človeka vodi v višjo ali manjšo etičnost. Razmislek o tem stanju, ne njegovo zanikanje ali želja po puritanskem preseganju le-tega, je tisto, kar človeka naredi etičnega. Prav slednje nas učijo Aristotel, Tomaž Akvinski in drugi številni klasični filozofi. Z besedami Srečka Kosovela: ''Ne onkraj dobrega in zlega, pravičnega in krivičnega, ne z nadčloveško lažjo; kakor ljudje prihajamo sredi dobrega in zlega, pravičnega in krivičnega.'' Zato me ne čudi, da so se sanje o dobrih novih obrazih hitro spremenile v nočno moro, Slovenija pa je potonila še globlje v apatijo in brezupnost na eni strani ter radikalizem na drugi. Revolucionarno stališče "proč z obstoječim" nikoli ni rodilo dobrih rezultatov, saj zanika temelj človekove narave – tehtanje med dobrim in slabim.

 

Katere so torej karakteristike dobrega državnika? Človek, ki se ponižno vsakokratno sooča s svojimi pomanjkljivostmi in odločitvami. To ne pomeni neodločnosti, pač pa razmišljanje in tehtanje tudi po samih odločitvah – skrb za pravilno odločitev ali izpraševanje vesti. Verjetno poznate koga, ki se pri svojih 90-letih sprašuje, ali se je odločil prav 40 let nazaj, in sploh ni važno, ali je ta oseba intelektualec ali ne. Kot rečeno, gre za temeljno človeško naravo. Tak človek nam je za zgled. Ne iščimo svetnikov, ker teh ni ne v politiki ne kod drugod; iščimo ljudi, ki se zavedajo preseka, v katerem se nahajajo, in so na to občutljivi. 

 

Izhajajoč iz Rousseauja bi lahko naredili ex ante seznam konkretnih značilnosti in odločitev dobrega državnika. Vendar pa sta življenje in politika nepredvidljiva, predvsem pa ne črno-bela. Zato je takšno početje kontraproduktivno. To pomeni, da je delo državnikov oteženo, saj četudi imajo državniki najboljše namene, ne morejo imeti etičnega načrta, kako vladati. Etično počelo preroške etike Maxa Webra – delovanje iz prepričanja – se tu torej prelevi v past, ki lahko vodi v puritansko obsojanje in celo nasilje v imenu neke "etične" ideje. Vendar pa ima Weber še drugo etično počelo, ki je tisto za katerim moramo stremeti – delovanje iz odgovornosti. Seveda to povzroča nelagodje, saj so posledice posamezne odločitve vidne šele ex post in etična presoja odločitev je možna šele po samem dejanju. Zato je po Webru potrebno ravnotežje med obema pristopoma, če tega ni, prvi vodi v puritanizem, drugi pa v pragmatizem, ter s tem sama sebe ukinjata. Prav zato je glavna karakteristika dobrega državnika, da se vedno znova sprašuje o pravilnosti svojih odločitev – ponižna samorefleksija in samokritika, sposobnost izpraševanja vesti.

  

Takšnih ljudi pa je malo, in vedno manj jih bo. Razlog? Pomanjkljiva izobrazba. Ne samo v Sloveniji, povsod na svetu lahko opazimo trend "rousseaujizacije" mladine. Učimo jih, da so unikatni in dobri že sami po sebi, svet okoli njih pa slab. Posledično si ustvarijo vtis, da so poklicani, da svet nemudoma izboljšajo, tudi z nasiljem. Podpiramo, da zavoljo neke plemenite ideje prenehajo hoditi v šolo in se posvetijo drugim aktivnostim. Vse revolucije od 1789 naprej so temeljile na istem principu: želja po dobrem, boljšem, pravičnejšem in modernim svetom je pogojena z odpravo nazadnjaškosti in ustvarjanjem novega človeka in nove družbe, ki bo v skladu s čisto naravo človeka. Vse kar ni absolutno dobro, je avtomatsko absolutno slabo. Tako je politična, družbena, in življenjska kompleksnost zreducirana na digitalno črno-belo dihotomijo. Mladina pa se ni sposobna soočiti s to realnostjo, saj je površinska v svoji omiki in omejena  svojih kognitivnih in etičnih razmišljanjih. 

 

Kaj lahko torej storimo, da znova ustvarimo potencial za etične državnike? Zmotno in "rousseaujevsko' bi bilo, če se problema lotimo velikopotezno na makro nivoju. Rešitev je v človeku samem. Morda najbolj primeren nasvet najdemo v Konfucijevem delu Veliki nauk:

 

" ... da bi uredili svojo državo, so najprej spravili v red družino. Da bi spravili v red družino, so najprej vzgojili svojo osebnost; da bi vzgojili svojo osebnost; so si najprej uravnali svoje srce; da bi uravnali srce, so najprej postali iskreni v svojih mislih; da bi postali iskreni v svojih mislih, so izpopolnili svoje spoznanje. Najvišje spoznanje pa je v preučevanju stvari. Spoznanje je popolno šele tedaj, kadar temelji na preučevanju stvari; šele takrat, ko je spoznanje popolno, so misli iskrene, ko so misli iskrene, se šele uravna srce; ko je srce uravnano, potem se šele vzgoji osebnost, ko je osebnost vzgojena, potem se šele spravi družino v red, ko je družina v redu, potem se šele uredi država; ko je država urejena, potem šele napoči ravnovesje na svetu."

 

 

Začnimo torej se poglabljati vase in stvari neposredno okoli nas. Začnimo vsakodnevno razmišljati, ne vsakodnevno protestirati; začnimo iskati vzročnost, ne deskripcije; začnimo se pogovarjati o resničnem, ne idealnem. Bo težko? Še težje kot si zamišljamo! Vendar samo to bo Sloveniji, ZDA ali katerikoli drugi državi zagotovilo pogoje, v katerih bomo lahko izvolili ljudi, ki bodo ustrezali definiciji dobrega državnika. To pa ne pomeni, da bomo prispeli v Indijo Koromandijo, polno samorogov in mavric, pač pa zgolj zagotovilo, da smo kot oseba, družina, narod, država, in človeštvo, naredili nekaj za boljši jutri. Začeti moramo pri svojem razmisleku, ne pri politikih.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi George Washington, Washington D.C.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
0
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,370
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,276
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,429
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,818
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,430
06/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,509
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,623
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,230
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 996
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 897