Razkrivamo

Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki

V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v Latinski Ameriki, ameriškem tradicionalnem dvorišču. Liberalni časopisi za Moralesov odstop večinoma krivijo ljudske nemire po njegovi zmagi na volitvah prejšnji mesec, medtem ko jih alternativni mediji opisujejo kot državni udar z ameriško podporo. Dodatek k trditvam o državnemu udaru je osrednja vpletenost bolivijske vojske v Moralesov odstop. Medtem pa njegovi jezni podporniki od takrat v tisočih na ulicah in globoko razočarani protestirajo proti njegovemu odhodu.

17.11.2019 21:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Bolivija   Evo Morales   ZDA   Latinska Amerika   Čile   Brazilija   Kolumbija   Venezuela   strateške surovine

Svoj politični konec je zdaj že nekdanji bolivijski predsednik Morales, na čigar prvi inavguraciji je bil tudi pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek, označil kot "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini".

Jeanine Añez, desno usmerjena predsednica bolivijskega senata, se je razglasila za začasno predsednico Bolivije in Moralesu – v strahu za njegovo osebno varnost – dovolila oditi v azil v mehiško glavno mesto, ki leži skoraj pet tisoč kilometrov proti severu. Añezova je 52-letna odvetnica in konservativna političarka, članica desnosredinske stranke Demokratsko socialno gibanje. Njeno ime je malo znano med bolivijskimi staroselskimi skupnostmi, ki sestavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva. Añezova, ki je v bolivijskem senatu od leta 2010 in je bila dolgo kritična do Moralesove vlade, je prejšnji teden izjavila: "Izvijamo se iz ene najtemnejših epizod naše demokratične zgodovine." Nova začasna predsednica, ki trdno veruje v krščanstvo, je po Moralesovem odstopu dejala: "Bog je dovolil, da se je Sveto pismo vrnilo v (predsedniško) palačo. Naj nas blagoslovi." To kaže na dokončno slovo od Moralesove politike, ko je v Boliviji prepovedal službene verske prisege. 

 

Sam Morales je odrekel legitimnost Jeanine Añez in označil svoj padec za "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini". Medtem je Añezova pozvala k novim volitvah, ki se naj izvršijo, kakor hitro je mogoče.

 

 

Diametralno nasprotne ocene

 

Gotovo si je v Washingtonu administracija Donalda Trumpa želela videti Moralesov odhod, kajti njegova socialno napredna politika ni bila naklonjena naložbam ameriških korporacij. Predsednik Trump je poudaril, da je bil Moralesov odstop "pomemben trenutek za demokracijo na zahodni polobli". Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je javno izpostavil "številne moteče nepravilnosti na bolivijskih volitvah 20. oktobra" in pozval k "svobodnim in poštenim volitvam, ki bodo odražale voljo bolivijskih ljudi".

 

 

Takole pokroviteljsko je mehiški zunanji minister sprejel "bolivijskega emigranta" Eva Moralesa.

 

 

Kakorkoli, do sedaj ni bilo še nobenega jasnega dokaza o goljufijah na volitvah v prejšnjem mesecu, za katere je Morales trdil, da je zmagal z malo več kot desetodstotno razliko. Po pazljivem proučevanju bolivijskih volitev je washingtonski možganski trust, Center za gospodarske in politične raziskave (CEPR), ugotovil, da "ni nobenega dokaza, da so nepravilnosti ali prevare vplivale na uradni rezultat, ki je predsedniku Evu Moralesu prinesel zmago v prvem krogu"Guillaume Long, višji politični analitik pri CEPR, je po proučevanju bolivijskih volitev dejal, da "preprosto ni statistične ali dokazne osnove za izpodbijanje preštetih glasov, ki kažejo, da je Evo Morales zmagal v prvem krogu". Long je uradno poročilo označil kot "zakonsko obvezujoče in popolnoma pregledno".

 

Organizacija ameriških držav (OAS), celinsko združenje držav Amerik, je vztrajala, da so bile bolivijske volitve "čista manipulacija" in pozvala, naj se rezultati razveljavijo. Videti je, da so stališča OAS daleč od nepristranskih. Pomembno pa je pripomniti, da od 35 držav, ki sestavljajo OAS, Združene države zlahka največ finančno prispevajo tej organizaciji. V zadnjih letih je Washington priskrbel skoraj 60 odstotkov vseh sredstev, kar ZDA neizogibno omogoča precej močnejši glas v primerjavi z ostalimi državami.

 

 

Strateški pomen litija

 

V mednarodnih zadevah velike države in njihovi interesi običajno prevladujejo nad manjšimi državami. Amerika je danes še vedno z veliko prednostjo najmočnejša država na svetu. Bolivija, po drugi strani, ostaja ena najrevnejših držav v Latinski Ameriki. Vendar je to država, bogata z naravnimi viri, od kositra in svinca do srebra in zlata. V Boliviji so največje znane zaloge litija na svetu. Litij je dragocen element, ki se uporablja v proizvodnji letal, baterij in tudi pri zdravljenju duševnih bolezni, kot sta bipolarna motnja in shizofrenija.

 

Bolivija se nahaja na strateško pomembnem prostoru, stisnjena med dve največji južnoameriški državi – Brazilijo na severu in Argentino na jugu. Veliko bolivijskih naravnih virov je še neizkoriščenih in gotovo bi moralo pri tem ostati, če naj bi obsežen rastlinski in živalski svet ostal nedotaknjen.

 

 

Moralesov pobeg v Mehiko je sprožil proteste njegovih privržencev kot tudi nasprotnikov.

 

 

Za bolivijsko oligarhijo, ki je trdno proti Moralesu, pravijo, da je posebno vznemirjena zaradi njegove trditve o še eni zmagi na volitvah. V bolivijski družbi si je konservativna elita želela, da bi prevzel oblast nekdo, ki bi bil bolj skladen z njenimi stališči. Ne smemo pozabiti, da ZDA nadzira Latinsko Ameriko in da že več generacij načrtovalcev iz Washingtona pripisuje Južni in Srednji Ameriki osrednji pomen pri svetovni moči ZDA.

 

 

Vplivne interesne sfere

 

Združene države Amerike niso edinstvena v tem pogledu. V zgodovini je mnogo mogočnih držav poskušalo vplivati na ozemlja sosednjih držav ali blizu svojih meja. Sovjetska zveza na primer je iskala premoč v Centralni Aziji in tudi v delih vzhodne in srednje Evrope. Sovjeti so vojaško posredovali na Madžarskem (1956), v Češkoslovaški (1968) in Afganistanu (1979), da bi obdržali nadzor nad območji, ki so jih smatrali za svoja. 

 

Leta 1971 je svet za nacionalno varnost predsednika Richarda Nixona opozoril, da ne morejo upati, da "bodo lahko ohranili prevlado kjerkoli na svetu", če ne je bodo obranili v Latinski Ameriki. Nixon se je strinjal in leta 1973 potrdil ukaze, na podlagi katerih je CIA v Čilu pomagala strmoglaviti predsednika Salvadora Allendeja. Namesto njega so nastavili diktatorja Augusta Pinocheta, ki 16 let vladal z železno pestjo. 

 

ZDA so se v Latinsko Ameriko desetletja vmešavale posredno ali neposredno, da bi ohranile svojo moč, na primer v Gvatemali (1954), Braziliji (1964) in Argentini (1976). Danes imajo Združene države v Latinski Ameriki 76 vojaških baz, večino v Srednji Ameriki in na Karibih. Nekatere so tudi v Južni Ameriki, v Kolumbiji jih je zdaj sedem in vsaj tri so na jugu v bližnjem Peruju. V tem stoletju so ameriške vlade zagotovile milijarde dolarjev vojaške pomoči Kolumbiji. Kolumbijske oborožene sile so večinoma izurjene in oborožene v ZDA, na kolumbijskem tleh je okoli dvesto ameriških čet. Na severu Kolumbija meji na Venezuelo, državo z največjimi znanimi rezervami nafte na svetu, celo večjimi kot jih ima Savdska Arabija. Podatki, ki niso nepomembni.

 

 

Venezuela in washingtonski dobri samaritani

 

Ameriške vladne organizacije, npr. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID), zalagajo ljudi iz venezuelske opozicije z milijoni dolarjev. Washington je do preklica uvedel gospodarske sankcije proti Venezueli. Glavni cilj ameriškega pritiska je strmoglavljenje predsednika Nicolasa Madura in na njegovo mesto nastaviti prijatelja Juana Guaidója, ki je tretjo stopnjo izobrazbe dosegel na zasebni univerzi George Washington v ameriški prestolnici. Vendar za zadeve okoli Madura in venezuelskega ljudstva ne moremo kriviti samo Washingtona. Maduro s svojimi škodljivimi socialnimi politikami in neuspešnim uvajanjem raznovrstnosti, s katerimi bi ublažil veliko odvisnost Venezuele od proizvodnje nafte, ni pomagal svojemu narodu. Med njegovo šestletno vladavino je več kot deset odstotkov prebivalstva odšlo iz države, vsaj štiri milijone jih odhaja.

 

 

Kakorkoli obračamo, padec Eva Moralesa je za Združene države sijajna novica.

 

 

Če bi ZDA spet dobile nadzor nad Venezuelo, bi to bila velika spodbuda za njihovo svetovno prevlado. Ob tem, da so v državi največje znane rezerve nafte, ima Venezuela tudi največje odkrite rezerve diamantov na svetu in drugo največjo zalogo zlata. Nadalje premore pomembne količine dragocenih materialov, kot sta železova ruda in aluminij.

 

 

Dobri striček Sam iz severa?

 

Washington že uživa v ponovno pridobljenem delu izgubljenega vpliva v Latinski Ameriki, ker je razvil tesnejše vezi z Brazilijo, "velikanom juga". Aktualna predsednika Jair Bolsonaro in Donald Trump delita podobne skrajno desne poglede, v javnosti zagovarjata in hvalita drug drugega. Manj kot tri mesece po prihodu na oblast marca 2019 je Bolsonaro obiskal Belo hišo, kjer ga je Trump toplo sprejel. V zameno je ameriški predsednik obljubil, da bo kmalu obiskal Brazilijo. 

 

Septembra 2019 je brazilski zunanji minister Ernesto Araujo označil odnose med Združenimi državami in Brazilijo za tesnejše kot kdajkoli prej. Araujo je letos vsaj šestkrat obiskal ZDA, kajti državi oblikujeta sporazume o prosti trgovini in naložbah v infrastrukturo. Trgovinska menjava med Brazilijo in Ameriko se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z letom prej in do oktobra 2019 dosegla 55 milijard dolarjev. Trump želi zmanjšati kitajsko trgovino z Brazilijo, ki že leta stalno raste. Med svojo kampanjo leta 2018 je bil Bolsonaro večkrat kritičen do Kitajske in obtoževal Peking, da skuša "kupiti Brazilijo".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,821
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,669
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,028
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,612
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,817
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,380
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,788
08/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 905
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 999
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,104