Razkrivamo

Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča

Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata konkurenčna Trst in Reka. Razlogov za skrbi ni malo: projekt nove železnice med Divačo in Koprom se odvija (pre)počasi, Reka se povezuje s Kitajci, zadnja novica pa je kitajsko-avstrijski načrt hitre železnice, ki bi tržaško pristanišče povezalo z Avstrijo, prek nje pa z ostalimi srednje- in vzhodnoevropskimi zalednimi državami. Bloombergov članek bi moral v vladnih krogih v Ljubljani sprožiti alarm, saj vzbuja dvome v sposobnost Slovenije, da strateško upravlja z Luko Koper, katere delnice so zadnje tri mesece v izrazito negativnem trendu.

21.11.2019 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Bloomberg   Luka Koper   Trst   Reka   železnica   Dimitrij Zadel   Avstrija   Kitajska

Fotomontaža: portal+

Pristanišča Trst, Koper in Reka tekmujejo, katero bo bolj povečalo ladijski promet, pri tem pa igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v zaledje, predvsem železnica. Tu je Luka Koper že danes v nekonkurenčnem položaju.

Pred dobrimi šestdesetimi leti si je jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito zamislil načrt, s katerim bi končali stoletno italijansko prevlado nad trgovino v Jadranskem morju. Danes kitajski kapital grozi, da bo ponovno premešal karte in spodkopal pomorsko zapuščino komunističnega samodržca, uvodoma piše Bloomberg (vir), ki v prispevku z naslovom Kitajsko-avstrijski sporazum grozi z uničenjem Titovih sanj na Jadranu (Chino-Avstria Deal Threatens to Kill Off Tito's Adriatic Dream), objavljenim pred dnevi, opisuje začetke edinega slovenskega pristanišča. Tito naj bi leta 1957 ukazal, da se v najkrajšem času v Kopru zgradi pristanišče, ki bi lahko tržaškemu sosedu prevzelo posel. Jugoslovanske pomorske ambicije so bile še večje: nekega dne bi koprsko pristanišče lahko konkuriralo celo severnonemškemu Hamburgu, enemu največjih pristanišč v Evropi. Po razpadu socialistične Jugoslavije je Koper ostal edino slovensko pristanišče, uspel je ohraniti največji kontejnerski terminal na Jadranu, ki zagotavlja strateško pomemben ladijski prevoz za celinske države v neposredni soseščini, zlasti Avstrijo, Madžarsko in Sloveško.

 

Toda že jutri se lahko privilegiran položaj Luke Koper spremeni, opozarja Bloomberg. Gre za načrtovano hitro železnico, ki jo gradita Kitajska in Avstrija oziroma China Communications Construction Co. in avstrijske zvezne železnice (Österreichische Bundesbahnen, ÖBB). Nova železnica naj bi bolj povezala tržaško pristanišče z zaledjem, kar bi bila za Koper, ki je komaj deset kilometrov stran (Bloomberg napačno navaja, da sta Koper in Trst 25 kilometrov narazen), brez dvoma slaba novica. Hitra železnica do Trsta, zaradi katere bi Avstrija postopoma opustila uporabo koprskega pristanišča, je del projekta kitajskega predsednika Xi Jinpinga, imenovanega Iniciativa pasu in ceste (Belt and Road Initiative). Že brez tega ima Luka Koper precej težav s konkurenco, ne samo s Trstom na severu, pač pa tudi hrvaško Reko na jugu. Ta tri pristanišča namreč tekmujejo, kdo bo bolj povečal ladijski promet, pri tem igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v celinsko zaledje. Bloomberg ugotavlja, da je Ahilova peta koperskega pristanišča zastarela železniška povezava, česar se zaveda tudi predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Za Bloomberg je dejal, da luka potrebuje novo železniško povezavo: "Pristanišča so le člen v verigi. Ne gre le za pristanišče, ampak za povezanost z notranjostjo."

 

Luka Koper za slovensko ekonomijo nikakor ni nepomembna, saj predstavlja večji del 1,5 % deleža v nacionalni ekonomiji. Tu je še socialni moment, kajti kar 12 % vseh delovnih mest v Kopru je odvisnih od pristanišča, Luka Koper pa kotira tudi na Ljubljanski borzi. Po uvedbi tržnega gospodarstva je delniška družba Luka Koper zelo profitirala z novimi demokracijami srednje in vzhodne Evrope, saj je pritegnila naročila za ladijski prevoz iz vse regije, vključno z Madžarsko in Slovaško, kot tudi iz oddaljenejših dežel.

 

Konkurenca pa je huda. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je promet Luke Koper glede na lanskega upadel za odstotek. Na drugi strani ga je Trst povečal za skoraj 10 %, Reka pa kar za 18! Podatki so za Koper še bolj neugodni, če pogledamo stroške delovne sile in transportne takse in dajatve: dobiček v prvem polletju je v Luki Koper padel za skoraj tretjino (28 %). Vse to se pozna na borzi, kjer so delnice Luke Koper od začetka avgusta izgubile kar 17 % vrednosti, kar je drugi najslabši rezultat med 11 slovenskimi družbami, ki trenutno kotirajo na Ljubljanski borzi. Samo špedicijsko podjetje Intereuropa Group d.d., ki ima prav tako sedež v Kopru, je poslovalo slabše. O tem, kako pomembna ali celo usodna je transportna povezava s Koprom, je za Bloomberg spregovoril tudi ekonomist Jože P. Damijan: "Edini pravi problem Luke Koper je zastarela železniška povezava, ki ne zagotavlja dovoljšnje kapacitete.

 

Če na eni strani tržaško pristanišče načrtuje boljše in hitrejše transportne povezave z notranjostjo, potem želi reško pristaniške, ki je v državni lasti, do leta 2021 s kitajsko pomočjo za kar 80 % povečati kapacitete svojih terminalov. "Integracija Kitajske in kitajskih podjetij v tržaško in reško pristanišče utegneta začeti spodkopavati vlogo Luke Koper kot vodilnega in najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu", je za Bloomberg potrdil tudi Lojze Kozole, analitik ljubljanske borznoposredniške hiše Ilirika.

 

Toda koprska luka se ne da. Družba od leta 2006 po merilih UNCTD (United Nations Conference on Trade and Development) kotira bolje od konkurenčnih pristanišč na Jadranu in zaenkrat še vedno ustvarja trikrat večji železniški promet kot Trst. V gradnji je tudi nov terminal, v začetni fazi je projekt nove železniške povezave med Divačo in Koprom, vreden 1200 milijonov evrov, vendar to še vedno ni zagotovilo, da je prihodnost Luke Koper in s tem tudi Kopra brezskrbna. Gradnja nove železnice lahko traja leta, morda celo desetletje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.434
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.342
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.174
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.632
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.849
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.520
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.159
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.284
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.380
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.472