Komentar

Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?

Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od tega, kar Slovenija potrebuje. Razmerja 80 % za plače, 20 % za materialne stroške in praktično 0 % za investicije kaže na to, da bomo imeli naslednji dve leti bogato pojedino in v glavnem pojedli vse, kar bomo zaslužili. Kaj pa ostane za pojedino? Oglodane kosti!

24.11.2019 11:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   proračun   vlada   vizija   lobisti   finance   razvoj   javna uprava

Kdo v tej državi pa sploh ima vizijo? Kdo gleda v prihodnost in se ukvarja s tem, kaj bo država potrebovala čez pet, deset ali več let?

Proračun je obsežen dokument, ki ga lahko ocenjujemo samo, če ga podrobno proučimo. Kljub temu lahko zatrdim, da je slab. Na to me navajata dve dejstvi. Prvo je to, da so predvideni odhodki namenjeni predvsem za plače, kar pomeni, da bo država v prihodnjih dveh letih skrbela pred vsem za to, da bo dobro živela naša javna uprava, medtem ko se državna lastnina ne bo širila, ohranjala se bo le v najnujnejšem obsegu. Drugo dejstvo pa je, da država - niti njeni podsistemi - nimajo ustreznih planskih služb, ki bi bile usposobljene predvidevati potrebe države in njenih državljanov za nekaj let naprej. 

 

Ko sem bil še aktivni del birokracije, sem se spraševal, kdo je sploh v državi zadolžen za planiranje, za vizijo za to, da predvidi stanje, ki bo nastopilo čez pet, deset ali dvajset let? Šel sem do ministra in ga vprašal, ali je naše ministrstvo dolžno razmišljati za nekaj let naprej in pripraviti plan. Poučil me je, da ministrstvo tega ni dolžno početi. Na koncu je še dodal: "Ne razmišljaj o tem, kaj naj počnemo čez pet ali deset let. S tem boš ministrstvu nakopal nove naloge in saj veš, da to pomeni nove obveznosti, kar pa nima smisla, da si jih nakopljemo."

 

Potem se podobno vprašanje zastavil direktorjem direkcij, zavodov in ostalim birokratskim enotam, ki jih obvladuje ministrstvo. Povsod sem dobil podobne odgovore in podobne utemeljitve. Ni mi dalo miru in sem opazoval tudi druga ministrstva in druge vladne službe. Ugotovil sem, da je stanje praktično povsod enako. Predstavlja nek standard. Pa sem razmišljal še naprej, kdo v tej državi pa sploh ima vizijo? Kdo gleda v prihodnost in se ukvarja s tem, kaj bo država potrebovala čez pet, deset ali več let?

 

Kaj hitro je mogoče ugotoviti, da imajo to vizijo lobiji, ki niso država, niso državna administracija in jih razvoj države in potrebe državljanov zelo malo skrbijo. V prvi vrsti skrbijo za to, da se denar steka tja, kjer ga lahko v največji možni meri zajemajo in se z njim okoriščajo.

 

Vlada in vladna administracija nimajo služb, ki bi analizirale stanja in napovedovale potrebe za nekaj let v naprej, zato ne vedo, kaj država potrebuje. Kot mana božja prihajajo razni lobisti in "pomagajo" vladi in ministrstvom odkrivati potrebe. Te so razumljivo točno takšne, kot jih lobisti predlagajo in ki so praktično voda na njihov mlin. Razume se, da je takšno stanje nevzdržno, škodljivo, a kaj ko si administracija ne more pomagati. V najhujšem primeru se na vse kriplje brani in zagovarja tisto, kar ji lobiji predlagajo, saj nima nobenega drugega predloga. Razen tega lobiji ne predlagajo le investicij. Pripravljeni so tudi vse utemeljevati in to tako, da brezplačno predajo utemeljitve in se požvižgajo na avtorstvo, ki je seveda v celoti lastnina lobistov.

 

Na ta način dobimo zelo škodljivo kombinacijo. Na eni strani neuka in nesposobna administracija, ki se lovi za slamne bilke, ki jih ponujajo lobisti, na drugi strani pa lobisti, zainteresirani za čim večji izplen pri realizaciji ponujenih programov. Samo bežen pregled investicij nam pokaže, koliko zavoženih nakupov, nekoristnih investicij in preplačanih objektov je država naročila, plačala in jih dobila. Ni težko ugotoviti, kdo je botroval takšnim polomijam.

 

Kako je možno to stanje spremeniti? Spremeniti ga je nujno potrebno, saj če se v kratkem ne bo začelo stanje spreminjati, nam  preti več hudih kriz. Lahko se bomo zadušili v prometnem kolapsu, lahko se nam zgodi, da bomo dobesedno v temi in si svetili s svečami. Lahko se nam bo zgodilo, da bomo šolali mladež pod vaško lipo namesto v šoli, da nam bodo starci umirali pod mostovi, ker ne bo ustreznih domov za ostarele in da se bomo ponovno zdravili s kamilicami, ker ne bo ustreznih zdravil, medicinske opreme in zdravnikov.

 

Poračun, ki ga sprejemajo poslanci, je prav tak, ki napoveduje takšno prihodnost. Slovenija ima na voljo dovolj usposobljenega kadra, ki je sposoben gledati v prihodnost in predlagati najustreznejše rešitve. Žal pa so velika ovira predvsem nesposobni politiki in lobiji, ki iz ozadja krmilijo aktivnosti. Povsod po svetu ministri niso ravno luč pameti. So povprečneži, ki so talentirani za vodenje politike in vešči političnih igric, imajo pa usposobljene strokovne službe, ki jim svetujejo in jih v glavnem upoštevajo, ker vedo, da neupoštevanje pametnih nasvetov vodi v izgon iz političnega raja. V Sloveniji ni tako. Politika prevladuje nad stroko in čvrsto upošteva butalsko pripoved o tem, kako so se Butalci spopadli s pametjo in - zmagali.

 

Nujno je potrebno definirati, kaj je sploh naloga nekega vladnega ministrstva, ki ni birokratska postojanka ali pribežališče bolj ali manj lojalnih brezdelnežev, ki skrbijo za varovaje ministra in odprta vrata lobistom, ki praktično vodijo ministrstvo. Administracija ministrstva ni trdnjava za iskanje zakonskih opravičil, ki ščitijo ministra in njegove najožje sodelavce, da jih ne spodneseta opozicija ali nezadovoljno ljudstvo. Ministrstvo mora imeti analitsko službo, ki spremlja dejavnost ministrstva in zaznava pomanjkljivosti, napake in potrebe, ki jih mora ministrstvo realizirati. Takšna služba ne sme biti imuna na napake in ne sme ignorirati predlogov in zahtev, ki jih izražajo bodisi inštitucije bodisi posamezniki.

 

V Sloveniji te kulture nimamo. Vsak predlog ali pripomba sta razumljena kot napad, ki ga je potrebno nemudoma in z vsemi sredstvi zatreti, preden pride do škode, ki lahko odnese ministra ali koga iz njegovega spremstva. Takšno stanje najlepše ilustrirajo poslanska vprašanja. Z odgovori mora vprašani minister iziti kot zmagovalec. Ker mu odgovore spišejo podrejeni birokrati, jim pretijo stroge kazni, če s svojimi odgovori ne uspejo ubraniti nesposobnega predsednika vlade ali ministra. Minister s svojim štabom poslušnih birokratov se zanaša le na mnenja in predloge lobijev, ki mu "svetujejo", kaj mora narediti. Od tod ogromni stroški za študije, ekspertize, svetovanja in podobno. 

 

Vse to je možno pri tako koncipiranih ministrstvih in vladi, ki praktično nimata ne analitskih služb, ne planskih služb. Zanašata se predvsem na to, da realizirata tisto, kar predhodniki niso, in na to, kar svetujejo modreci, ki vedno brenčijo okrog ministrstev in vlade. Na račun tega se razraščajo najrazličnejši zavodi, agencije, uradi in podobna navlaka, ki zaposluje zaslužne strankarske ljudi in izboljšujejo sliko zaposlenosti, ki obremenjuje proračun tako, da imamo danes stanje, ko takorekoč štiri petine proračunskih sredstev namenjamo za plače.

 

Seveda pa to še ni najhuje. Ob vseh zavodih, agencijah in uradih država vzdržuje še vrsto privatnih in poldržavnih inštitucij, ki domiselno pretakajo proračunski denar v privatne žepe. Nad vsem skupaj je velika megla, ki prikriva kaotično stanje in dejstvo, da država nima vizije za prihodnost. Birokrati imajo vedno pripravljen izgovor: Nič ne moremo, ker ni denarja.

 

Pa to ne drži. Če obišče Slovenijo arabski šejk s karavano kamel, natovorjeno z desetimi milijardami dolarjev, in predlaga slovenski vladi, da jih podari pod pogojem, da se jih v letu dni koristno porabi, vlada tega darila ni sposobna sprejeti, saj praktično vlada nima nobenih konkretnih projektov, ki bi jih lahko začela realizirati. Morda sta izjemi kvečjemu popolnoma zgrešena trasa 2. tira, ki se nikakor ne začne graditi, ker je ob ministrici preveč svetovalcev, ki hlepijo po proračunskem denarju, in karavanški predor z enako usodo.

 

Roko na srce: tudi avtocestnega križa še danes ne bi imeli zgrajenega, če ne bi bilo gradbenega lobija, ki je vodil ta projekt, a pri tem mastno zaračunal svoje stroške. Avtoceste smo preplačali, ampak jih vsaj imamo.

 

Slovenija nima prihodnosti, če ne bo vlada spoznala, da mora ustanoviti plansko službo, ki bo zadolžena za vizijo in za prihodnost Slovenije, ki bo pobudnik izgradnje potrebnih objektov in nakupa opreme. Takšna služba lahko deluje le, če bodo v njej zaposleni vrhunski strokovnjaki, vizionarji, ki bodo na osnovi analiz in znanja predlagali najučinkovitejše projekte, ki bodo zagotavljali razvoj Slovenije.

 

V takšni službi politike ne sme biti. Lahko in mora zajemati podatke, lahko se pouči in spozna, kaj Slovenija potrebuje, ne sme pa ukazovati in izrabljati službe za svojo promocijo, saj potem postanejo razmere takšne, kot jih imamo danes. In če se zdaj vrnem k proračunu: ni dvoma, da bo v državnem zboru potrjen, toda to bo še ena zamujena priložnost, da bi se začele razmere izboljševati. Proračun finančega ministra Bertonclja je mogoče res računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od tega, kar Slovenija potrebuje. Razmerja 80 % za plače, 20 % za materialne stroške in praktično 0 % za investicije kažejo na to, da bomo imeli naslednji dve leti bogato pojedino, ko bomo v glavnem pojedli vse, kar bomo zaslužili. Kaj pa ostane za takšno pojedino, vemo. Oglodane kosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
5
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
1
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,542
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,858
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,620
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,928
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,118
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,710
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,369
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,252
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,128
10/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,963