Razkrivamo

Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020

Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za davke in nič za investicije, opozarja Bine Kordež. V resnici so postavke precek drugačne, saj gre za plače 30 % (največ šolstvo, javna uprava), če k temu dodamo še socialo (otroške dodatke, porodniško, nezaposlene in razliko pokojnine) je tega 54 %, materialnih stroškov je 11 %, 10 % pa investicij (1,04 milijard). Preostala četrtina proračuna pa so obresti, sredstva za EU ter ostali transferi in rezerve.

27.11.2019 20:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   2020   presežek   EU   socialni transferji   dohodnina   BDP   obresti   NLB   Abanka

Foto: Mediaspeed

Letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev.

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek, kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 milijonov evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 milijonov presežka je bilo tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 milijonov evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

 

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je verjetno zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima nas, od kje ti dodatni viri ali varčevalni ukrepi.

 

Analize proračuna so v medijih (pa tudi v parlamentarni razpravi) praviloma na nivoju posameznih ministrstev, nas pa bolj zanimajo vsebinske spremembe po vrstah prihodkov in odhodkov. Ker je večina postavk seveda višjih, je smiselno izračunati, kje prihaja do večje rasti (ali padca) glede na pričakovano rast BDP. Torej, kje in za koliko je rast posameznega prihodka ali odhodka višja od 5,5-odstotne nominalne rasti BDP, kolikor naj bi se po napovedih UMAR slovenski BDP povečal letos in tudi naslednje leto. Poudarjam nominalne rasti, ker tudi gibanja v proračunu spremljamo z nominalnimi številkami (pri gibanju BDP se sicer običajno navaja realna rast, torej po izločitvi učinka rasti cen).

 

V priloženi tabeli je najprej naveden presežek državnega proračunu za lani, ocena za letos ter proračun 2020, kot je bil predviden za sprejemanje v državnem zboru. Po teh podatkih bo letošnji presežek za 411 milijonov evrov nižji od lanskega, naslednje leto pa naj bi bil ponovno 314 milijonov višji. Proračun krojijo predvsem sredstva Evropske Unije v povezavi z investicijskimi izdatki države (kadar je sredstev iz EU več, so višje tudi investicije, zaradi česar je smiselno gledati skupne učinke). Letos bo ta segment na proračun vplival negativno, saj bo kljub nižjim prilivom iz EU naložb vseeno več in to bo znižalo presežek kar za 300 milijonov evrov. Naslednje leto pa naj bi ob približno istih investicijah uspeli iz EU pridobiti neto kar za 259 milijonov evrov več in to naj bi predstavljajo pretežni del povečanja presežka v 2020.

 

Načrti so lepi - a tudi v letošnjem letu so načrtovali takšen priliv iz EU, vendar bo realizacija več kot 200 milijoni nižja od sprejetega proračuna (letošnji rezultat je potem "rešil" predvsem večji priliv iz davka na dobiček ter nižje subvencije podjetjem). Ker se približuje zaključek aktualne finančne perspektive proračuna EU, denimo da bo prihodnje leto črpanje EU sredstev bolj uspešno.

 

Pri tem imajo zanimiva gibanja tudi naša vplačila v proračun EU. Če bomo tudi zadnje tri mesece nakazovali po 41 milijonov mesečno kot od julija naprej, potem bo letošnje vplačilo za več kot četrtino višje od prispevka v 2018. Ker je ta prispevek odvisen od BDP in pobranih davkov v državi, so takšna gibanja precej nelogična. Mogoče gre za kakšne poračune za nazaj, a teh dodatnih 110 milijonov odliva ima seveda močan vpliv na proračun in kakšno dodatno pojasnilo bi bilo vsekakor dobrodošlo. Vemo, kakšno razpravo odpre npr. povečanje izdatkov za pokojnine za 30 milijonov, teh 110 milijonov več nakazil v EU pa sploh nihče ne omeni.

 



 

  

 

 

Večji negativni vpliv ima seveda tudi izpad dividend od prodane NLB in Abanke. Da smo jih prodali po nižji ceni, kot bi zanju lahko v normalnih razmerah iztržili, vemo. Ob tem pa smo izgubili še redne prilive v proračun. Dividende se pač redno stekajo v proračunske prihodke, kupnina pa je šla neposredno samo za odplačilo dolga. Ali pa še to ne, glede na to kakšne likvidnostne rezerve ima proračun v bankah. Na žalost smo pri odločanju o prodaji bank preveč zanemarili tudi te učinke, ki bi lahko dolgoročno izboljševali sliko naših javnih financ.

 

Po izločitvi teh dveh ključnih učinkov pa se bo proračunski presežek tako letos kot po predlogu proračuna tudi drugo leto povečal za blizu 200 milijonov evrov letno. Na to izboljšanje pa vplivajo tako nekateri pozitivni učinki, nekatere proračunske postavke pa bodo tudi slabše. V tabeli so navedeni ene in druge in poglejmo jih nekoliko podrobneje. Letos naj bi bilo povečanj (nad stopnjo rasti BDP) kar za 500 milijonov (drugo leto 460) in sicer:

 

* davek iz dobička bo letos prispeval dodatno kar 111 milijonov, predvsem zaradi rasti dobičkov podjetij ter tudi predlanskega dviga davčne stopnje; le-te imajo učinek s precejšnjim zamikom (zaradi plačevanja akontacij) in tudi predvidena sprememba v naslednjem letu se bo v večji meri odrazila šele v kasnejših letih,

 

* v letošnjem letu rastejo plače z več kot 4-odstotno stopnjo in ob tri odstotke več zaposlenih je prispevkov in davkov na plače kar za 7,5 % več;

- ker so izdatki za pokojnine porasli za manj kot 4 % (0,5 % več upokojencev, 3 % višje pokojnine), je to ponovno izboljšalo položaj ZPIZ oz. znižalo potrebe po prispevku proračuna v ZPIZ,

- kljub stalnim očitkom o "bombončkih" upokojencem bo imel proračun tudi letos iz tega naslova okoli 120 milijonov evrov realno boljši rezultat (manj odlivov) - samo za primerjavo: naslednje leto naj bi proračun v upokojensko blagajno prispeval kar 600 milijonov manj kot pred petimi leti, za pokojnine pa bomo namenili najmanjši delež BDP v času samostojne Slovenije!),

- nekoliko presenečajo načrti ministrstva za drugo leto, ker ne predvidevajo nadaljnjega zniževanja prispevka za ZPIZ, kljub previdnosti pri rasti pokojnin in še vedno pričakovani rasti plač in zaposlovanja (tu bi znali biti rezultati boljši),

- iz istega razloga (večje izplačilo mase plač od rasti BDP), bi bil višji tudi priliv iz dohodnine - uvedene davčne "odpustke" pa zajemam med zmanjšanje presežka,

- pozitivne učinke na proračun ima tudi nadaljnje zmanjševanje plačila obresti

- zniževanje stroškov za obresti se bo še zmanjševalo,ker postopno odplačujemo posojila (obveznice) po višjih obrestnih merah in najemamo nove z minimalnimi obrestmi,

 

* znižujejo pa se tudi izdatki za "posebne namene" oz. rezerve.

 

Poleg pozitivnih učinkov na javne finance beležimo v letošnjem letu ter tudi v načrtu za drugo leto na določenih postavkah za okoli 300 milijonov realnega povečanja odhodkov (ali znižanja prihodkov) in sicer:

- preko 100 milijonov evrov je izpada je zaradi znižanja trošarine na goriva maja lansko leto za okoli 7 %, kar je znižalo obseg pobranih trošarin lani pa tudi letos glede na lani,

- preseneča, da ministrstvo tudi za naslednje leto predvideva nadaljnje zniževanje prilivov iz trošarin (ponovno znižanje zneska trošarine?), medtem ko se zbran DDV giblje približno na nivoju rasti BDP (potrošnje),

- na drugi strani pa za naslednje leto načrtujejo relativno nizek učinek davčnih sprememb pri dohodnini,

- letošnji izpad zaradi razbremenitve regresa bo blizu 100 milijonov, dodatni učinek pa bo še drugo leto ob letnem obračunu dohodnine, ob tem pa naj bi preko 100 milijonov drugo leto "odnesle" tudi sprejete spremembe dohodninske lestvice,

- glede na navedeno je dokaj nenavadno, da kljub temu načrtujejo nominalno skupaj za preko 100 milijonov več prilivov iz dohodnine,

- letošnje nekaj višje povečanje plač javnih uslužbencev naj bi dvignilo realne izdatke za okoli 65 milijonov (drugo leto naj bi približno sledile rasti BDP),

 

* letos so se dokaj povečali tudi socialni transferji prebivalstvu, za preko 70 milijonov evrov nad rastjo BDP,

- glede na visoko zaposlenost in dvig plač so razumljivi dvomi o upravičenosti takšnega povečevanja socialnih transferjev v zadnjih letih (za skoraj četrtino od 2015), čeprav vedno lahko navedemo primere, kjer je izplačilo upravičeno,

- verjetno je zato načrt izplačil transferjev za naslednje leto pomembno nižji (in s tem višji proračunski presežek v 2020), čeprav glede na letošnje izkušnje lahko dvomimo, če bo to znižanje izvedljivo,

 

* zanimiva je še postavka "subvencije podjetjem in posameznikom", kjer je bilo za letos predvideno precejšnje povečanje izdatkov, a do tega ni prišlo (mogoče zaradi prevelikih socialnih transferjev),

- verjetno je zato načrtovan večji dvig v naslednjem letu -  če ta dvig zaradi rasti drugih izdatkov ne bo ponovno  izpadel.

 

 

Če torej povzamemo, potem bo:

 

* letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev, 

- da pa zato nismo prešli v deficit, pa pomaga konstanto zniževanje izdatkov za obresti, več davka na dobiček ter "pomoč" upokojencev, katerim se pokojnine vsako leto povečajo za nekaj odstotnih točk manj kot se zbere prispevkov,

 

* naslednje leto pa naj bi presežek povrnili predvsem s sredstvi iz EU ter znižanji socialnih transferjev, čeprav vse skupaj mogoče ni najbolj zanesljivo, relativno nizko pa je ocenjen tudi izpad dohodnine, kljub precejšnjim popravkom dohodninske zakonodaje,

- načrt je torej kar optimističen in ga bo težko realizirati (tudi brez kakšnih večjih poslabšanj gospodarskih razmer), nekaj več rezerve je mogoče le pri trošarinah, kjer bi lahko naredili kak popravek navzgor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,448
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,515
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,712
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,346
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,160
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,110
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,174
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,187
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,151
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,203