Razkrivamo

Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020

Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za davke in nič za investicije, opozarja Bine Kordež. V resnici so postavke precek drugačne, saj gre za plače 30 % (največ šolstvo, javna uprava), če k temu dodamo še socialo (otroške dodatke, porodniško, nezaposlene in razliko pokojnine) je tega 54 %, materialnih stroškov je 11 %, 10 % pa investicij (1,04 milijard). Preostala četrtina proračuna pa so obresti, sredstva za EU ter ostali transferi in rezerve.

27.11.2019 20:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   2020   presežek   EU   socialni transferji   dohodnina   BDP   obresti   NLB   Abanka

Foto: Mediaspeed

Letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev.

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek, kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 milijonov evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 milijonov presežka je bilo tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 milijonov evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

 

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je verjetno zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima nas, od kje ti dodatni viri ali varčevalni ukrepi.

 

Analize proračuna so v medijih (pa tudi v parlamentarni razpravi) praviloma na nivoju posameznih ministrstev, nas pa bolj zanimajo vsebinske spremembe po vrstah prihodkov in odhodkov. Ker je večina postavk seveda višjih, je smiselno izračunati, kje prihaja do večje rasti (ali padca) glede na pričakovano rast BDP. Torej, kje in za koliko je rast posameznega prihodka ali odhodka višja od 5,5-odstotne nominalne rasti BDP, kolikor naj bi se po napovedih UMAR slovenski BDP povečal letos in tudi naslednje leto. Poudarjam nominalne rasti, ker tudi gibanja v proračunu spremljamo z nominalnimi številkami (pri gibanju BDP se sicer običajno navaja realna rast, torej po izločitvi učinka rasti cen).

 

V priloženi tabeli je najprej naveden presežek državnega proračunu za lani, ocena za letos ter proračun 2020, kot je bil predviden za sprejemanje v državnem zboru. Po teh podatkih bo letošnji presežek za 411 milijonov evrov nižji od lanskega, naslednje leto pa naj bi bil ponovno 314 milijonov višji. Proračun krojijo predvsem sredstva Evropske Unije v povezavi z investicijskimi izdatki države (kadar je sredstev iz EU več, so višje tudi investicije, zaradi česar je smiselno gledati skupne učinke). Letos bo ta segment na proračun vplival negativno, saj bo kljub nižjim prilivom iz EU naložb vseeno več in to bo znižalo presežek kar za 300 milijonov evrov. Naslednje leto pa naj bi ob približno istih investicijah uspeli iz EU pridobiti neto kar za 259 milijonov evrov več in to naj bi predstavljajo pretežni del povečanja presežka v 2020.

 

Načrti so lepi - a tudi v letošnjem letu so načrtovali takšen priliv iz EU, vendar bo realizacija več kot 200 milijoni nižja od sprejetega proračuna (letošnji rezultat je potem "rešil" predvsem večji priliv iz davka na dobiček ter nižje subvencije podjetjem). Ker se približuje zaključek aktualne finančne perspektive proračuna EU, denimo da bo prihodnje leto črpanje EU sredstev bolj uspešno.

 

Pri tem imajo zanimiva gibanja tudi naša vplačila v proračun EU. Če bomo tudi zadnje tri mesece nakazovali po 41 milijonov mesečno kot od julija naprej, potem bo letošnje vplačilo za več kot četrtino višje od prispevka v 2018. Ker je ta prispevek odvisen od BDP in pobranih davkov v državi, so takšna gibanja precej nelogična. Mogoče gre za kakšne poračune za nazaj, a teh dodatnih 110 milijonov odliva ima seveda močan vpliv na proračun in kakšno dodatno pojasnilo bi bilo vsekakor dobrodošlo. Vemo, kakšno razpravo odpre npr. povečanje izdatkov za pokojnine za 30 milijonov, teh 110 milijonov več nakazil v EU pa sploh nihče ne omeni.

 



 

  

 

 

Večji negativni vpliv ima seveda tudi izpad dividend od prodane NLB in Abanke. Da smo jih prodali po nižji ceni, kot bi zanju lahko v normalnih razmerah iztržili, vemo. Ob tem pa smo izgubili še redne prilive v proračun. Dividende se pač redno stekajo v proračunske prihodke, kupnina pa je šla neposredno samo za odplačilo dolga. Ali pa še to ne, glede na to kakšne likvidnostne rezerve ima proračun v bankah. Na žalost smo pri odločanju o prodaji bank preveč zanemarili tudi te učinke, ki bi lahko dolgoročno izboljševali sliko naših javnih financ.

 

Po izločitvi teh dveh ključnih učinkov pa se bo proračunski presežek tako letos kot po predlogu proračuna tudi drugo leto povečal za blizu 200 milijonov evrov letno. Na to izboljšanje pa vplivajo tako nekateri pozitivni učinki, nekatere proračunske postavke pa bodo tudi slabše. V tabeli so navedeni ene in druge in poglejmo jih nekoliko podrobneje. Letos naj bi bilo povečanj (nad stopnjo rasti BDP) kar za 500 milijonov (drugo leto 460) in sicer:

 

* davek iz dobička bo letos prispeval dodatno kar 111 milijonov, predvsem zaradi rasti dobičkov podjetij ter tudi predlanskega dviga davčne stopnje; le-te imajo učinek s precejšnjim zamikom (zaradi plačevanja akontacij) in tudi predvidena sprememba v naslednjem letu se bo v večji meri odrazila šele v kasnejših letih,

 

* v letošnjem letu rastejo plače z več kot 4-odstotno stopnjo in ob tri odstotke več zaposlenih je prispevkov in davkov na plače kar za 7,5 % več;

- ker so izdatki za pokojnine porasli za manj kot 4 % (0,5 % več upokojencev, 3 % višje pokojnine), je to ponovno izboljšalo položaj ZPIZ oz. znižalo potrebe po prispevku proračuna v ZPIZ,

- kljub stalnim očitkom o "bombončkih" upokojencem bo imel proračun tudi letos iz tega naslova okoli 120 milijonov evrov realno boljši rezultat (manj odlivov) - samo za primerjavo: naslednje leto naj bi proračun v upokojensko blagajno prispeval kar 600 milijonov manj kot pred petimi leti, za pokojnine pa bomo namenili najmanjši delež BDP v času samostojne Slovenije!),

- nekoliko presenečajo načrti ministrstva za drugo leto, ker ne predvidevajo nadaljnjega zniževanja prispevka za ZPIZ, kljub previdnosti pri rasti pokojnin in še vedno pričakovani rasti plač in zaposlovanja (tu bi znali biti rezultati boljši),

- iz istega razloga (večje izplačilo mase plač od rasti BDP), bi bil višji tudi priliv iz dohodnine - uvedene davčne "odpustke" pa zajemam med zmanjšanje presežka,

- pozitivne učinke na proračun ima tudi nadaljnje zmanjševanje plačila obresti

- zniževanje stroškov za obresti se bo še zmanjševalo,ker postopno odplačujemo posojila (obveznice) po višjih obrestnih merah in najemamo nove z minimalnimi obrestmi,

 

* znižujejo pa se tudi izdatki za "posebne namene" oz. rezerve.

 

Poleg pozitivnih učinkov na javne finance beležimo v letošnjem letu ter tudi v načrtu za drugo leto na določenih postavkah za okoli 300 milijonov realnega povečanja odhodkov (ali znižanja prihodkov) in sicer:

- preko 100 milijonov evrov je izpada je zaradi znižanja trošarine na goriva maja lansko leto za okoli 7 %, kar je znižalo obseg pobranih trošarin lani pa tudi letos glede na lani,

- preseneča, da ministrstvo tudi za naslednje leto predvideva nadaljnje zniževanje prilivov iz trošarin (ponovno znižanje zneska trošarine?), medtem ko se zbran DDV giblje približno na nivoju rasti BDP (potrošnje),

- na drugi strani pa za naslednje leto načrtujejo relativno nizek učinek davčnih sprememb pri dohodnini,

- letošnji izpad zaradi razbremenitve regresa bo blizu 100 milijonov, dodatni učinek pa bo še drugo leto ob letnem obračunu dohodnine, ob tem pa naj bi preko 100 milijonov drugo leto "odnesle" tudi sprejete spremembe dohodninske lestvice,

- glede na navedeno je dokaj nenavadno, da kljub temu načrtujejo nominalno skupaj za preko 100 milijonov več prilivov iz dohodnine,

- letošnje nekaj višje povečanje plač javnih uslužbencev naj bi dvignilo realne izdatke za okoli 65 milijonov (drugo leto naj bi približno sledile rasti BDP),

 

* letos so se dokaj povečali tudi socialni transferji prebivalstvu, za preko 70 milijonov evrov nad rastjo BDP,

- glede na visoko zaposlenost in dvig plač so razumljivi dvomi o upravičenosti takšnega povečevanja socialnih transferjev v zadnjih letih (za skoraj četrtino od 2015), čeprav vedno lahko navedemo primere, kjer je izplačilo upravičeno,

- verjetno je zato načrt izplačil transferjev za naslednje leto pomembno nižji (in s tem višji proračunski presežek v 2020), čeprav glede na letošnje izkušnje lahko dvomimo, če bo to znižanje izvedljivo,

 

* zanimiva je še postavka "subvencije podjetjem in posameznikom", kjer je bilo za letos predvideno precejšnje povečanje izdatkov, a do tega ni prišlo (mogoče zaradi prevelikih socialnih transferjev),

- verjetno je zato načrtovan večji dvig v naslednjem letu -  če ta dvig zaradi rasti drugih izdatkov ne bo ponovno  izpadel.

 

 

Če torej povzamemo, potem bo:

 

* letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev, 

- da pa zato nismo prešli v deficit, pa pomaga konstanto zniževanje izdatkov za obresti, več davka na dobiček ter "pomoč" upokojencev, katerim se pokojnine vsako leto povečajo za nekaj odstotnih točk manj kot se zbere prispevkov,

 

* naslednje leto pa naj bi presežek povrnili predvsem s sredstvi iz EU ter znižanji socialnih transferjev, čeprav vse skupaj mogoče ni najbolj zanesljivo, relativno nizko pa je ocenjen tudi izpad dohodnine, kljub precejšnjim popravkom dohodninske zakonodaje,

- načrt je torej kar optimističen in ga bo težko realizirati (tudi brez kakšnih večjih poslabšanj gospodarskih razmer), nekaj več rezerve je mogoče le pri trošarinah, kjer bi lahko naredili kak popravek navzgor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922