Razkrivamo

Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman

V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce pozabili nanj, toda Herman Rigelnik je še vedno na sceni. Njegovo zanimanje za Istrabenz je lažje razumeti ob dejstvu, da je nekoč paradni holding na slovenski Obali še vedno atraktivno podjetje zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu, ki prek Vinakoper razpolaga s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na naši obali, takorekoč od Debelega rtiča do Sečovelj. Ob tem podatku se poznavalci samo nasmihajo.

29.11.2019 21:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   Istrabenz   DUTB   Sava   Adriafin   Istrabenz Turizem   Vinakoper   Intus Investa   Peter Krivec   Axor Holding   ACH   Herman Rigelnik   Istra   Obala   Koper

Fotomontaža: portal+

Državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je to nekoč paradno firmo pahnila v kronično dolžniško krizo, njenega šefa Igorja Bavčarja pa poslala za rešetke brez pravice do poštenega sojenja, je zgolj ena izmed izjemno nepremišljenih potez slovenske politike.

Tik pred skupščino, na kateri naj bi delničarji zadolženega Istrabenza odločali o predlogu, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika, tj. Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in da gre v likvidacijo, je v lastništvu Istrabenza prišlo do pomembnih sprememb. Sava je kot največji dosedanji delničar holdinga Istrabenz prodala svoj 16,32 % lastniški delež DUTB, ki ima tako zdaj 21,69-odstotni delež. Istrabenz naj bi na slabo banko prenesel preostalo premoženje, med katerim je po prenosu firme Istrabenz Turizem na DUTB relevanten sicer le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper. Vendar se scenarij s prenosom premoženja na DUBT ni obnesel, saj Istrabenzovi delničarji tega predloga niso podprli. S prenosom premoženja in likvidacijo Istrabenza bi namreč samo DUTB pokrila del (12 odstotkov) svojih terjatev, drugi delničarji pa da bi ostali brez.

 

DUTB je sicer ponovno želela izpeljati scenarij, kot ga je ob prevzemu šestih Istrabenzovih hotelov, do katere je prišlo potem, ko je vlada februarja najprej kot skupščina slabe banke odločila, da ustavi prodajo delnic turistične družbe, s katerimi so bile zavarovane terjatve DUTB do holdinga Istrabenz. Razlog za to je bila očitana kršitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju Istrabenza in pogodbe o prestrukturiranju dolgov, predvsem naj bi zamujal s plačilom terjatev. DUTB je nato kot največji upnik odpoklical vse finančne terjatve do Istrabenza in unovčil zavarovanja oz. izvršil zastavno pravico s prenosom delnic Istrabenz Turizma. Istrabenz je seveda tudi tokrat postal plačilno nesposoben, potem ko so septembra zapadle finančne terjatve DUTB do Istrabenza v vrednosti 73,9 milijona evrov. Zato je DUTB kot največji upnik predlagal prenos premoženja, vrednotenega na nekaj manj kot 9,2 milijona evrov, ter likvidacijo družbe. A kot rečeno: predlog, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika (DUTB), nato pa gre v likvidacijo, ni dobil zadostne podpore delničarjev.

 

 

Rigelnikov prevzemni manever

 

Pred skupščino, naj kateri naj bi se odločila usoda Istrabenza, pa se je zgodilo presenečenje - družba Intus Investa je objavila namero za prevzem holdinga. Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je v lasti Petra Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje razvpiti Herman Rigelnik. Rigelnikov interes za Istrabenz je razumljiv spričo dejstva, da je obalni holding še vedno zelo atraktiven zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu. Premoženje Istrabenza je ovrednoteno na dobrih devet milijonov evrov, kar pa je po mnenju strokovnjakov bisteno podcenjena vsota. Premoženje sicer vključuje poleg deleža v družbi Adriafin še delnice KB 1909, nepremičnino na koprski Ferrarski ulici, nekaj parcel, umetniške zbirke, terjatve do Istrabenz Turizma in Mestne občine Koper.

 

 

Atraktivna zemljišča v Istri

 

Potem ko je slaba banka oziroma država postala lastnica družbe Istrabenz Turizem, je želela kot glavna upnica Istrabenza zaseči tudi polovični delež holdinga v družbi Adriafin. Ta je pomemben zato, ker ima družba v lasti 77,7 odstotka Vinakopra. Druga polovica Adriafina je v lasti Luke Koper, ki ima predkupno pravico za delež v Istrabenzovi lasti. Istrabenz je sicer v preteklosti že poskušal prodati svoj deleža v Adriafinu, vendar to tega ni prišlo. Vinakoper je sicer najpomembnejša vinska klet na tem območju, ki imajo na skupno desetih legah 590 hektarjev vinogradov v slovenski Istri. Vrednost Vinakoper se skriva prav v teh zemljiščih, saj družba upravlja s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na Obali, od Debelega rtiča do Sečovelj. Vinakoper sicer teh zemljišč nima v lasti, ampak jih najema od državnega Sklada kmetijskih zemljišč, vendar pa bi družba v primeru prodaje zemljišč lahko kot najemnik uveljavila predkupno pravico.

 

 

Uničenje in potem razprodaja

  

Na koncu lahko zgolj ugotovimo, da je državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je pahnila Istrabenz v veliko dolžniško krizo, zgolj ena od izjemno nepremišljenih potez slovenske politike. Namesto likvidacije smo zdaj dobili napoved prevzema in stečaja, ki ji bo sledila razprodaja. Če pomemben del delničarjev v popolnoma razprodanem holdingu še vedno vidi vrednost, ki se jo splača prevzemati, se lahko upravičeno, zakaj ni država v preteklosti Istrabenzu dovolila reprogramirati dolgove in razvijati svojih blagovnih znamk Argeta, Barcaffe, Donat, Grand Kafa, Soko Štark v Drogi Kolinski, Liffe Class, Wai Thai, Postonjska jama in Palace Hotel Kempinski v Istrabenz Turizmu, Istrabenz Actual in Istrabenz Instalacija, Istrabenz Plini in - nikakor ne nazadnje - GEN I. Zakaj ne?

 

Kajti povsem jasno je, da bi Istrabenz lahko reševal težave s svojimi lastniškimi deleži v pomembnih slovenskih podjetjih. Danes je tudi vsem jasno, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena in da je bila sposobnost bank, da reprogramirajo dolgove svojih komitentov, veliko večja, kot se je govorilo. Pa tega niso storile. V času največje finančne krize so podjetja ostala brez možnosti pomoči s strani bank, zaradi česar so številna slovenska podjetja propadla, za bagatelo so jih prevzemali tujci, največkrat iz Balkana in iz različnih finančnih skladov sumljivega izvora. To pa je omogočilo novo lastniško prerazporeditev gospodarske in družbene moči v Sloveniji, predvsem pa smo zaradi preplačane sanacije bank in razprodaje slovenskih podjetij kot država revnejši, s še manj možnosti, da se nekoč približamo razvitim svetovnim ekonomijam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
21
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,367
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,269
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,427
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,816
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,427
06/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,498
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,621
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,227
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 995
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 894