Komentar

Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji

Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje vplivajo precej bolj, kot si morda mislite, je malokatera tako kontroverzna kot bitcoin in z njim povezano veriženje blokov (angl. blockchain). Na obletnico napada na Nicehash bi rad delil z vami nekaj svojega znanja in prepričanj v zvezi s kripto valutami.

05.12.2019 19:00
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   kripto valute   bitcoin   Nicehash   banke   denar   Severna Koreja   Kitajska   FURS

Fotomontaža: portal+

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav.

Na današnji dan pred dvema letoma se je namesto Miklavža pri Nicehash d.o.o. ustavil Dedek Mraz. Prišel je iz severa, tako kot se spodobi. Iz Severne Koreje, če smo čisto natančni (vir). Odnesel je dobrih 4700 bitcoinov lačnim otrokom na drugi strani sveta. Vrednost ukradenih kovancev je bila skoraj dvakrat večja od vsebine oropanega SKB trezorja v Ljubljani, kar je bil do takrat - vsaj po mojem vedenju - največji rop v zgodovini Slovenije. Morda je ostalo tudi kaj za Kima. Če ne za kakšnega mercedeza pa vsaj za bencin.

 

Glede na to, da je kibernetsko vojskovanje v današnjem svetu že vsaj enakovredno kinetičnemu, bi lahko na ta dogodek gledali tudi kot na napad Severne Koreje na Slovenijo. Nekaj podobnega, kot če bi hrvaška vojska streljala čez mejo in zadela kakšno banko, recimo. Tako kot depoziti v bankah niso last banke, tudi ukradeni bitcoini niso bili od podjetja Nicehash, ampak od njihovih strank. Nicehash jih je le hranil, zdaj pa jih že dve leti vrača na račun (veliko) manjšega dobička.

 

Kripto valute na splošno - še posebej pa bitcoin, ki je najstarejša kripto valuta in nekakšen zlati standard na tem področju - so odlično sredstvo za obvoz embarga. Verjetno je tudi zato naš Dedek Mraz en mesec kasneje obiskal še japonsko borzo Coincheck, ter odnesel več kot pol milijarde (!) dolarjev v obliki nem kripto kovancev (vir). Ironija usode je, da sem v tistem obdobju sodeloval z Nicehashom, kjer je bila ena od mojih nalog tudi sledenje ukradenim kovancem, da se ne bi slučajno v večjih količinah oprali na naši platformi. Takrat sem opazil, da je šel na Coincheck večji znesek kovancev iz denarnic pod nadzorom korejskih napadalcev. O tem sem zaposlene na Coincheck borzi tudi obvestil in pozval k sodelovanju. Žal niso bili odzivni.

 

 

***

 

Bitcoin je tako kot večina kripto valut psevdo-anonimen. Vse transakcije so zaščitene s kriptografijo in javno objavljene v verigi blokov, ki je decentralizirana. Z drugimi besedami, dokler nimamo kvantnih računalnikov ali ni odkrita napaka v matematičnem algoritmu, ki ga valuta uporablja, so transakcije nespremenljive. Prav tako so dokončne, kar pomeni, da v kolikor lastnik (ukradenih) kovancev ne izda svojega ključa, teh kovancev ni mogoče prenesti kamorkoli drugam, saj niti reverz ne obstaja. Vsebine verige blokov (beri: zgodovine transakcij opravljenih z izbrano kripto valuto) ni mogoče prikriti, dokler je omrežje dovolj decentralizirano, saj je dovolj le eno vozlišče, da lahko kdorkoli dostopa do celotne zgodovine transakcij. Psevdo-anonimnost je zagotovljena zgolj s tem, da lastništvo bitcoin denarnice ni pogojeno z razkritjem nobenega osebnega podatka. Razkritje lastnika denarnice je kljub vsemu možno doseči z analizo transakcij. Npr., če boste kdaj plačali kavico z bitcoini, potem si bo lahko lastnik lokala ogledal zgodovino vseh preteklih transakcij, kar pri plačilu s kreditno kartico trenutno ni možno. Za razkrivanje lastništva naslovov se že nekaj časa uporablja tudi umetna inteligenca.

 

Kljub prejšnjemu primeru sledenje bitcoin kovancem za navadne občane ni tako zelo enostavno. Ker so zneski na posameznih računih dejansko le vsota vseh prilivov in odlivov, je težko razbrati, koliko kovancev prihaja iz istega vira, če so pretekle transakcije dobro pomešane. Za lažjo predstavo si zamislite trgovko iz Mercatorja, ki z delom svoje plače opravi nakup na Petrolu; če bi sledili verigi transakcij, bi lahko morda že po nekaj korakih ugotovili, da je bila kakšna tisočinka centa iz tega nakupa še pred enim tednom na vašem bančnem računu. Tako kot evri, krožijo tudi bitcoini in ob pravem pristopu se lahko plačila razprši dovolj dobro, da se zakrije nekaj sledi. Je pa res, da takšno pranje denarja ni poceni. Tudi v kripto svetu ne.

 

 

***

 

Seveda obstajajo kripto valute, ki že same po sebi bolje skrbijo za anonimizacijo kot bitcoin. Ena od teh je monero. Vseeno se z nobeno kripto valuto ne moremo niti približati stopnji anonimnosti pri plačevanju z bankovci in kovanci. Posledično bi bila splošna uvedba kripto valut sanjska za vsako diktaturo, ki si lahko privošči obsežne analize transakcij. Tukaj mislim predvsem na Kitajsko, ki bi s tem še "izboljšala" nadzor nad prebivalstvom.

 

Po drugi strani imajo kripto valute nekaj lastnosti, ki jih cenijo predvsem ekonomsko konzervativni Zemljani. V Sloveniji jih je bolj malo, jih je pa zato več v državah s katastrofalno monetarno politiko (Argentina in Venezuela) in v državah, kjer je še živa liberalna misel (ZDA). Bitcoin ima predvidljivo inflacijo, ki je definirana v sami implementaciji omrežja. Za pridobitev novo ustvarjenih bitcoinov je tudi potrebno delo. Trenutno v povprečju vsakih 10 minut nastane 12,5 novih bitcoinov, ki jih dobijo lastniki procesorske moči, ki so hkrati tudi plačniki električne energije za to moč. Od količine procesorske moči je odvisna varnost omrežja. To pomeni, da nihče ne more ustvariti denarja iz zraka. Dolar je imel to lastnost do vietnamske vojne, ko je bil še vezan na zlato, zdaj pa ne poznam več nobene državne valute, ki bi zadostila temu kriteriju. 

 

Ustvarjanje denarja, ki ni vezano na delo, je seveda problematično. Ne glede na to, če je plačilno sredstvo zlato, kavna zrna ali kripto valuta, za pridobitev vsake od teh stvari je potrebno vložiti trud in čas. Centralnim bankam, ki tiskajo dolarje, evre, jene in ostale valute, pa to ni potrebno, saj z enim klikom ustvarijo milijarde. Na ta način seveda ne premagajo zakonov fizike, vendar delno razvrednotijo - lahko bi se reklo ukradejo - konzerviran trud in čas tistih, ki so ga hranili v obliki depozitov. S tem se financira marsikaj, česar ljudje ne bi podprli za ceno višjih davkov.

 

 

***

 

Lepa lastnost kripto valut je tudi enostavna in poceni prenosljivost. Že res, da so stroški transakcij trenutno morda previsoki za plačevanje v trgovini, so pa izjemno nizki za večje zneske, ki se prenašajo globalno. Iz lastnih izkušenj vem, da so lahko stroški tudi manjših nakazil izven SEPA območja, npr. na Hrvaško ali Madžarsko, od 7 pa tudi do 40 evrov. Na popularnih kripto borzah lahko prenašate izjemno visoke zneske za dva, tri evre.

 

Imam prijatelja iz Srbije, ki že nekaj časa živi na Švedskem. Pred časom mi je pripovedoval, da želi prodati stanovanje v Beogradu in uporabiti denar za nakup stanovanja v Göteborgu, vendar tega ne more, ker ne sme nesti čez mejo več kot nekaj tisoč evrov. Tudi bančne transakcije večjih zneskov iz Srbije za navadne državljane menda niso bile dovoljene. V primeru, da bi ga z neprijavljenim zneskom ujeli na meji, pa bi mu ga zasegli v celoti, zato ni želel tvegati. Bitcoin rešuje takšne težave zelo enostavno. Vse, kar potrebujete je, da najdete (vsaj) enega Srba, ki je pripravljen zamenjati kupnino v dinarjih za kripto valuto in enega Šveda, ki bi zamenjal te kripto kovance za krone. Vse ostalo je nekaj klikov.

 

Jasno je, da je računalniška industrija v preteklih letih izzvala kar nekaj drugih panog. Od samovozečih vozil, ki grozijo z izkoreninjenjem najbolj pogostega poklica v ZDA, do 3D tiskanja hiš, ki grozijo z enako usodo najbolj pogostemu poklicu na Kitajskem. Večkrat je tudi izzvala lobije in kdaj tudi zmagala. Samo pomislite na Uber, Airbnb in Netflix, da ne omenjam socialnih omrežij, ki bojda krojijo razplete volitev tudi v najvplivnejših državah na svetu.

 

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav. Sem že slišal, da bi lahko imela takšna stvar na razvoj človeštva podoben vpliv kot jo je imelo obvladovanje ognja. Skratka, potencial bi lahko bil izjemen. Vseeno je prihodnost kripto valut nejasna.

 

Zagotovo ima ta tehnologija velik potencial v državah z vrtoglavo inflacijo in v državah, kjer ljudje ne zaupajo bančnemu sistemu. Te države se nahajajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki. Če bi tam uspel preboj in bi se kakšna decentralizirana kripto valuta uveljavila kot splošno plačilno sredstvo, potem bi ta uspeh morda vodil v kakšen nov premik tudi v bolj razvitem svetu. Trenutno so namreč kripto valute zgolj špekulativna naložba, ki ima svoja pravila, tako kot tudi kovine in delnice, npr. Skupna vrednost kripto valut je trenutno okrog 200 milijard dolarjev, kar je približno pet slovenskih bruto družbenih proizvodov. Seveda, to ni malo, vendar se na svetovnem nivoju takšen znesek v dolarjih prelije v nekaj sekundah.

 

Po drugi strani, če bi države začele uvajati svoje centralizirane kripto valute, ki jim bodo omogočale popoln nadzor in še nadaljnje tiskanje denarja po mili volji, bi verjetno sledil najbolj črn scenarij. Brez skrbi, kljub veliki količini medijskih člankov o tem, kako je Slovenija prestolnica kripto sveta, kakšnih premikov v ljubljanski kotlini z okolico ni pričakovati, niti na dolgi rok. Kot prvo, res je nekaj zelo uspešnih kripto podjetij, ki so jih ustvarili Slovenci, vendar skoraj nobeno ni tudi registrirano v Sloveniji. Se pravi, v Sloveniji je razvoj, davki od dobička se plačujejo v Veliki Britaniji, Luksemburgu in Estoniji. To je razumljivo, saj tudi iz lastnih izkušenj vem, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, poleg tega niti zakonodajalcem niti Finančni upravi (FURS) ni za zaupati, da ne bo čez eno leto vse drugače. Skratka, če boste kdaj brali kakšno resno poročilo o kripto valutah, boste najbrž zaman iskali Slovenijo.

 

Vseeno lahko zaključim pozitivno. V Sloveniji obstaja en velik vzpodbudni dejavnik: v študentskih domovih je elektrika zastonj! Posledično se s tehnologijo veriženja blokov sreča precej več mladih kot kje drugje. Tako kot velenjski rudarji kopljejo lignit na državne stroške, isto počnejo študenti, samo z bolj dragoceno "rudnino". Morda boste tudi vi imeli kdaj kaj od tega.

 

Marko Gašparič je strokovnjak za razvoj programske opreme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514