Komentar

Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji

Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje vplivajo precej bolj, kot si morda mislite, je malokatera tako kontroverzna kot bitcoin in z njim povezano veriženje blokov (angl. blockchain). Na obletnico napada na Nicehash bi rad delil z vami nekaj svojega znanja in prepričanj v zvezi s kripto valutami.

05.12.2019 19:00
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   kripto valute   bitcoin   Nicehash   banke   denar   Severna Koreja   Kitajska   FURS

Fotomontaža: portal+

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav.

Na današnji dan pred dvema letoma se je namesto Miklavža pri Nicehash d.o.o. ustavil Dedek Mraz. Prišel je iz severa, tako kot se spodobi. Iz Severne Koreje, če smo čisto natančni (vir). Odnesel je dobrih 4700 bitcoinov lačnim otrokom na drugi strani sveta. Vrednost ukradenih kovancev je bila skoraj dvakrat večja od vsebine oropanega SKB trezorja v Ljubljani, kar je bil do takrat - vsaj po mojem vedenju - največji rop v zgodovini Slovenije. Morda je ostalo tudi kaj za Kima. Če ne za kakšnega mercedeza pa vsaj za bencin.

 

Glede na to, da je kibernetsko vojskovanje v današnjem svetu že vsaj enakovredno kinetičnemu, bi lahko na ta dogodek gledali tudi kot na napad Severne Koreje na Slovenijo. Nekaj podobnega, kot če bi hrvaška vojska streljala čez mejo in zadela kakšno banko, recimo. Tako kot depoziti v bankah niso last banke, tudi ukradeni bitcoini niso bili od podjetja Nicehash, ampak od njihovih strank. Nicehash jih je le hranil, zdaj pa jih že dve leti vrača na račun (veliko) manjšega dobička.

 

Kripto valute na splošno - še posebej pa bitcoin, ki je najstarejša kripto valuta in nekakšen zlati standard na tem področju - so odlično sredstvo za obvoz embarga. Verjetno je tudi zato naš Dedek Mraz en mesec kasneje obiskal še japonsko borzo Coincheck, ter odnesel več kot pol milijarde (!) dolarjev v obliki nem kripto kovancev (vir). Ironija usode je, da sem v tistem obdobju sodeloval z Nicehashom, kjer je bila ena od mojih nalog tudi sledenje ukradenim kovancem, da se ne bi slučajno v večjih količinah oprali na naši platformi. Takrat sem opazil, da je šel na Coincheck večji znesek kovancev iz denarnic pod nadzorom korejskih napadalcev. O tem sem zaposlene na Coincheck borzi tudi obvestil in pozval k sodelovanju. Žal niso bili odzivni.

 

 

***

 

Bitcoin je tako kot večina kripto valut psevdo-anonimen. Vse transakcije so zaščitene s kriptografijo in javno objavljene v verigi blokov, ki je decentralizirana. Z drugimi besedami, dokler nimamo kvantnih računalnikov ali ni odkrita napaka v matematičnem algoritmu, ki ga valuta uporablja, so transakcije nespremenljive. Prav tako so dokončne, kar pomeni, da v kolikor lastnik (ukradenih) kovancev ne izda svojega ključa, teh kovancev ni mogoče prenesti kamorkoli drugam, saj niti reverz ne obstaja. Vsebine verige blokov (beri: zgodovine transakcij opravljenih z izbrano kripto valuto) ni mogoče prikriti, dokler je omrežje dovolj decentralizirano, saj je dovolj le eno vozlišče, da lahko kdorkoli dostopa do celotne zgodovine transakcij. Psevdo-anonimnost je zagotovljena zgolj s tem, da lastništvo bitcoin denarnice ni pogojeno z razkritjem nobenega osebnega podatka. Razkritje lastnika denarnice je kljub vsemu možno doseči z analizo transakcij. Npr., če boste kdaj plačali kavico z bitcoini, potem si bo lahko lastnik lokala ogledal zgodovino vseh preteklih transakcij, kar pri plačilu s kreditno kartico trenutno ni možno. Za razkrivanje lastništva naslovov se že nekaj časa uporablja tudi umetna inteligenca.

 

Kljub prejšnjemu primeru sledenje bitcoin kovancem za navadne občane ni tako zelo enostavno. Ker so zneski na posameznih računih dejansko le vsota vseh prilivov in odlivov, je težko razbrati, koliko kovancev prihaja iz istega vira, če so pretekle transakcije dobro pomešane. Za lažjo predstavo si zamislite trgovko iz Mercatorja, ki z delom svoje plače opravi nakup na Petrolu; če bi sledili verigi transakcij, bi lahko morda že po nekaj korakih ugotovili, da je bila kakšna tisočinka centa iz tega nakupa še pred enim tednom na vašem bančnem računu. Tako kot evri, krožijo tudi bitcoini in ob pravem pristopu se lahko plačila razprši dovolj dobro, da se zakrije nekaj sledi. Je pa res, da takšno pranje denarja ni poceni. Tudi v kripto svetu ne.

 

 

***

 

Seveda obstajajo kripto valute, ki že same po sebi bolje skrbijo za anonimizacijo kot bitcoin. Ena od teh je monero. Vseeno se z nobeno kripto valuto ne moremo niti približati stopnji anonimnosti pri plačevanju z bankovci in kovanci. Posledično bi bila splošna uvedba kripto valut sanjska za vsako diktaturo, ki si lahko privošči obsežne analize transakcij. Tukaj mislim predvsem na Kitajsko, ki bi s tem še "izboljšala" nadzor nad prebivalstvom.

 

Po drugi strani imajo kripto valute nekaj lastnosti, ki jih cenijo predvsem ekonomsko konzervativni Zemljani. V Sloveniji jih je bolj malo, jih je pa zato več v državah s katastrofalno monetarno politiko (Argentina in Venezuela) in v državah, kjer je še živa liberalna misel (ZDA). Bitcoin ima predvidljivo inflacijo, ki je definirana v sami implementaciji omrežja. Za pridobitev novo ustvarjenih bitcoinov je tudi potrebno delo. Trenutno v povprečju vsakih 10 minut nastane 12,5 novih bitcoinov, ki jih dobijo lastniki procesorske moči, ki so hkrati tudi plačniki električne energije za to moč. Od količine procesorske moči je odvisna varnost omrežja. To pomeni, da nihče ne more ustvariti denarja iz zraka. Dolar je imel to lastnost do vietnamske vojne, ko je bil še vezan na zlato, zdaj pa ne poznam več nobene državne valute, ki bi zadostila temu kriteriju. 

 

Ustvarjanje denarja, ki ni vezano na delo, je seveda problematično. Ne glede na to, če je plačilno sredstvo zlato, kavna zrna ali kripto valuta, za pridobitev vsake od teh stvari je potrebno vložiti trud in čas. Centralnim bankam, ki tiskajo dolarje, evre, jene in ostale valute, pa to ni potrebno, saj z enim klikom ustvarijo milijarde. Na ta način seveda ne premagajo zakonov fizike, vendar delno razvrednotijo - lahko bi se reklo ukradejo - konzerviran trud in čas tistih, ki so ga hranili v obliki depozitov. S tem se financira marsikaj, česar ljudje ne bi podprli za ceno višjih davkov.

 

 

***

 

Lepa lastnost kripto valut je tudi enostavna in poceni prenosljivost. Že res, da so stroški transakcij trenutno morda previsoki za plačevanje v trgovini, so pa izjemno nizki za večje zneske, ki se prenašajo globalno. Iz lastnih izkušenj vem, da so lahko stroški tudi manjših nakazil izven SEPA območja, npr. na Hrvaško ali Madžarsko, od 7 pa tudi do 40 evrov. Na popularnih kripto borzah lahko prenašate izjemno visoke zneske za dva, tri evre.

 

Imam prijatelja iz Srbije, ki že nekaj časa živi na Švedskem. Pred časom mi je pripovedoval, da želi prodati stanovanje v Beogradu in uporabiti denar za nakup stanovanja v Göteborgu, vendar tega ne more, ker ne sme nesti čez mejo več kot nekaj tisoč evrov. Tudi bančne transakcije večjih zneskov iz Srbije za navadne državljane menda niso bile dovoljene. V primeru, da bi ga z neprijavljenim zneskom ujeli na meji, pa bi mu ga zasegli v celoti, zato ni želel tvegati. Bitcoin rešuje takšne težave zelo enostavno. Vse, kar potrebujete je, da najdete (vsaj) enega Srba, ki je pripravljen zamenjati kupnino v dinarjih za kripto valuto in enega Šveda, ki bi zamenjal te kripto kovance za krone. Vse ostalo je nekaj klikov.

 

Jasno je, da je računalniška industrija v preteklih letih izzvala kar nekaj drugih panog. Od samovozečih vozil, ki grozijo z izkoreninjenjem najbolj pogostega poklica v ZDA, do 3D tiskanja hiš, ki grozijo z enako usodo najbolj pogostemu poklicu na Kitajskem. Večkrat je tudi izzvala lobije in kdaj tudi zmagala. Samo pomislite na Uber, Airbnb in Netflix, da ne omenjam socialnih omrežij, ki bojda krojijo razplete volitev tudi v najvplivnejših državah na svetu.

 

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav. Sem že slišal, da bi lahko imela takšna stvar na razvoj človeštva podoben vpliv kot jo je imelo obvladovanje ognja. Skratka, potencial bi lahko bil izjemen. Vseeno je prihodnost kripto valut nejasna.

 

Zagotovo ima ta tehnologija velik potencial v državah z vrtoglavo inflacijo in v državah, kjer ljudje ne zaupajo bančnemu sistemu. Te države se nahajajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki. Če bi tam uspel preboj in bi se kakšna decentralizirana kripto valuta uveljavila kot splošno plačilno sredstvo, potem bi ta uspeh morda vodil v kakšen nov premik tudi v bolj razvitem svetu. Trenutno so namreč kripto valute zgolj špekulativna naložba, ki ima svoja pravila, tako kot tudi kovine in delnice, npr. Skupna vrednost kripto valut je trenutno okrog 200 milijard dolarjev, kar je približno pet slovenskih bruto družbenih proizvodov. Seveda, to ni malo, vendar se na svetovnem nivoju takšen znesek v dolarjih prelije v nekaj sekundah.

 

Po drugi strani, če bi države začele uvajati svoje centralizirane kripto valute, ki jim bodo omogočale popoln nadzor in še nadaljnje tiskanje denarja po mili volji, bi verjetno sledil najbolj črn scenarij. Brez skrbi, kljub veliki količini medijskih člankov o tem, kako je Slovenija prestolnica kripto sveta, kakšnih premikov v ljubljanski kotlini z okolico ni pričakovati, niti na dolgi rok. Kot prvo, res je nekaj zelo uspešnih kripto podjetij, ki so jih ustvarili Slovenci, vendar skoraj nobeno ni tudi registrirano v Sloveniji. Se pravi, v Sloveniji je razvoj, davki od dobička se plačujejo v Veliki Britaniji, Luksemburgu in Estoniji. To je razumljivo, saj tudi iz lastnih izkušenj vem, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, poleg tega niti zakonodajalcem niti Finančni upravi (FURS) ni za zaupati, da ne bo čez eno leto vse drugače. Skratka, če boste kdaj brali kakšno resno poročilo o kripto valutah, boste najbrž zaman iskali Slovenijo.

 

Vseeno lahko zaključim pozitivno. V Sloveniji obstaja en velik vzpodbudni dejavnik: v študentskih domovih je elektrika zastonj! Posledično se s tehnologijo veriženja blokov sreča precej več mladih kot kje drugje. Tako kot velenjski rudarji kopljejo lignit na državne stroške, isto počnejo študenti, samo z bolj dragoceno "rudnino". Morda boste tudi vi imeli kdaj kaj od tega.

 

Marko Gašparič je strokovnjak za razvoj programske opreme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
10
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,816
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,552
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,398
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,202
05/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,419
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,302
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,139
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,329
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,237
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,178