Komentar

Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti

Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja občutljivost svobodnega in minevanje živega. Za menoj je premiera, prepolna odrskih mikroincidentov, oblikovanih v čast in znoj Marka Breclja. Marko Brecelj je človeštvo!

08.12.2019 08:52
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Peternelj   Izreka   SMG   teater   Marko Brecelj

Foto: SMG

Ivan Peternelj presega definicijo igranja, v njem je način oziroma model sveta. Je igralski ekspert s posebnim razumevanjem prirodnosti. S svojim igralskim talentom sega čez rob sveta.

Med tem, ko režiram svoje gledališke projekcije, se po naravi poklica vedno znova znajdem pred novimi in novimi igralskimi vlogami. Prek njih se približam igralkam in igralcem do nespodobne bližine. V naši republiki imamo privilegij, da je gledališče umetnost najodgovornejše vrste. Vedno znova se v skupnost rojevajo nadarjene igralke in igralci. Ne vem, če se zavedate, da je ravno gledališče tisto, ki nam je zgradilo našo družbenost (Škofjeloški pasijon) in jo še vedno vztrajno ohranja. Gledališki igralci in igralke vsak dan bdijo nad tem, da se v skupnosti ne pokveči etično in estetsko. Iz njihovih glasovnih organov zvenijo izostreno oblikovane misli, prek njihovih glasilk se razvija jezikovnost najvišjega reda. Zven njihovega umetniškega jezika doni po planetarni gledališki ploščadi. Skoraj vsaka poklicna predstava v republiki je zmagoslavje na Panteonu duha. Bodisi je njeno besedišče prevzeto iz svetovne zakladnice konfliktov ali iz trezorja republike. So pa med nami tudi predstave, ki zmorejo prek zaumne poetike in ozaveščenega telesa oblikovati planetarno zavest. Pred nami preigravajo najkompleksnejša občutja človeštva. 

 

Zadnje tedne sem od blizu doživljal gledališki proces posebne vrste, prek skeleta in karizme Ivana Peternelja, igralca Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Njegovo transformacijsko misel so poganjale natančno izražene potrebe. Predstava Izreka je scenska zavest o petih personah (maskah), ki jih povezuje izredna igralska študija Ivana Petrnelja, potopljena v poetsko preprogo Marka Breclja. Ivan Petrenelj uporablja njen ornament kot geometrijo in tonaliteto. Vse to iz mehkega trebuha Brecljeve poetike.

 

Predstava Biokozmizem:: Izreka (poleg Ivana Peternelja igrata še Damjana Černe in Marko Mlačnik) je zgrajena iz gledaliških minimalističnih incidentov. Ravno igralec je navdahnjen človek, ki usmerja svoje vektorje v svet čistosti ali popačenosti. V motivih Marka Breclja nastopa svet obojega, tako čistosti kot njegove druge polovice. Za razumevanje igre Ivana Peternelja bom izhajal iz sedmih tez o gledališču in igri doajena režije Mileta Koruna. Iz najboljšega možnega učbenika igralske umetnosti - Biti z igro.

 

Igra je zagotovo način in sredstvo našega gledališkega početja. Predstava je, meni Korun, predvsem uprizorjena zgodba. Ivan Peternelj pa je protagonist, ki dobesedno magnetizira med seboj mikroprizore, položene v gledališko predstavo, pozor! brez zgodbe. Odsotnost zgodbe v predstavi Izreka prek igre Ivana Peternelja sproža v gledalcu njen mogoč obstoj. Sproža asociativnost, ta pa prisotnost abstraktne pripovedi.

 

Igra obstaja ravno med tem, ko se zgodba vzpostavlja. Igra je skrita v uprizarjanju. V prav tistem času in prav tistem prostoru, kjer se uprizarja. Uprizarja pa jo tisti, ki jo igra. Igralec, ki je lahko človek. Ali predmet. Ali pojav. Ivan Peternelj je igralec, ki se poveže s predmeti na takšen način, da ti postanejo njegov logičen podaljšek, proteza, usmerjena v občinstvo. Postanejo poseben gledališki pojav. Pravzaprav poročilo o poteku gledališkega procesa. 

 

Ivan Peternelj je dokaz največje vrste, da obstaja igra in njeno uprizarjanje le v sedanjosti. Samo v tem trenutku. Je ni prej in ne pozneje. Nima preteklosti. Imata pa začetek in konec in svoj lastni čas. Sedanji čas in nobenega drugega časa. V lokaliziranem gledališkem času je Ivan Peternelj ves komičen, ekscentričen in zapeljiv. V njem se seštejejo persone in on sam v asociativno pripoved. On sam je miselni vzorec igre. Najprej je obraz in šele potem vse ostalo. Njegov obraz je osebnost, ki jo namešča mnogim drugim osebam - dramskim personam. Šele v drugem koraku je elastično telo brez pomanjkljivosti. Igranje je igralčevo iskanje podobnosti z njim samim, ponotranjenje drugega v samem sebi.

 

Ivan ima vso zavest o profesionalnih problemih: Ves čas gledaliških vaj opazuje in odpravlja svoje manirizme. Značajsko je vrojen v gledališče, v igro. Igra je zanj projekcija sveta. Za vse nas in tudi zanj je nekaj metafizičnega. Da! Ivan Peternelj presega definicijo igranja, v njem je način oziroma model sveta. Je igralski ekspert s posebnim razumevanjem prirodnosti. S svojim igralskim talentom sega čez rob sveta. V njem gledam zdravilno očarljivost, usmerjeno v vse nas, ki smo se vpletli v predstavo. Projecira modele nove stvarnosti iz drobcev obstoječega resničnega sveta.

 

Marko Brecelj: Več nas je od tistih, ki jih je kupil. Več nas je od tistih, ki mislijo z očmi. Brecljeva poezija in njegova zlogomelodičnost (Ram pa dam) omogočata Ivanu Peternelju prehajanje v območje najvišjega reda.

 

In zdaj je na vrsti kolenovanje:

 

        - je igralec tako proscenja kot odrskih globin.

        - je najboljši koreograf, ki samega sebe izbere, da se plesno naseli vase. 

        - je resnični koreograf predstave Izreka!

 

 

In končno: Ivan Peternelj se v zadnji fazi brehtijansko odmakne od vloge samo zato, da bi se lahko vanjo ponovno in še bolj poglobljeno vsadil. Zna se odmakniti, odstraniti, odmisliti stvarni svet, njegov način predstavlja metafizično realnost, ki v predstavi nadomešča resničnost. Proizvaja novo stvarnost polno etičnih učinkov. Sam sebi je kriterij prepričljivosti. Ničesar podobnega ne moremo srečati v resničnosti. Toliko let ga poznam pa skoraj nič ne vem o njegovi zasebnosti. In prav je tako. Ivan Peternelj še najbolj obstaja ravno v gledališču!

 

Zato, ker v gledališče vstopajo najplemenitejši. Tako gledalci kot akterji. On zna vse teoretične razprave vsrkati v svoje kosti, v skelet. Je igralec skeleta. Vse teorije sveta se pri njem prelijejo v prakso. To je tisto, kar je odločilno pri njem, je popolnoma drugačen od nacionalnih korifej. Pred občinstvom oblikuje igralca s popolnim skeletom, popolnoma drugačen je od oponašelcev. To sem videl tako v Izreki (2019), kot v predstavi Supremat (2002). Vse to počne samo zato, da se mu ne bi zgodilo, da bi moral koga ali kaj posnemati. Tisti, ki v umetnosti oponašajo, so primati ali pa zabava za primate. Naj mi bo oproščena ta primerjava.

 

Vse našteto velja tudi za njegove gledališke režije, ki jih ni mnogo, a so natančno vpete v umetnost. Peterneljevo gledališče je gledališče gibalnega materiala in srdite intenzivnosti. Čeprav je že v petem desetletju je ekstremno gibljiv in gibalno še vedno na svojem višku. Če, je kdo na tem svetu podoben Shakespearovemu igralcu in plesalcu Kemptu, je to Ivan Peternelj. Prepoln je zgodovine igralske prisotnosti.

 

Zaključna gledališka evidenca: Uprizarjanje je nekaj fizičnega in hkrati metafizičnega. Je preobrat iz neuravnoteženga sveta v uravnoteženo metafičnost. S svojo igralsko združevalno silo in intelektualno koncentracijo pušča za seboj prepričljive igralske sledi v občinstvu.

Izreka je kronometrična predstava. Igra prehaja h gledalcu prek kratkih časovnih izrezov, njihovih zvokov, prek kretenj in besed. Uprizarjanje je postavljeno med gledalca in igro. Uprizarjanje je uresničevanje igre. Tako vidne kot manj vidne. Vse to uprizarja Ivan Peternelj. Mile Korun pravi "transcendenca se pojavi prek ekstaze v avditoriju". Temu lahko samo pritrdim. V Izreki prek mikro ekstaze. In zdaj še njegov gledališki priklon ter njegov prav poseben visokofrekvenčen smeh.

 

Da, smeh je enako Ivan Peternelj!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
31
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920