Komentar

Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.

Za dobršen del slovenske javnosti je Janez Drnovšek najboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. Malikovanje njegovega lika in dela narašča z vsakim njegovim naslednikom, zlasti na položaju predsednika vlade. Razumljivo. A tisti, ki upajo, da nam lahko vsakokratne nove volitve naplavijo Drnovškov približek, se motijo, saj gre izbira večine iz volitev v volitve v večje nasprotje tega, kar Drnovšek uteleša v našem kolektivnem spominu. 

 

12.12.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Janez Drnovšek   vlada   predsednik vlade   volitve   politiki   državni zbor   poslanci

Danes vlada v politiki amaterizem. Poglobljenih debat skorajda ni več, razprave v parlamentu so pogosto slabše kot na debatnih srednješolskih krožkih. Sama dokaj redno spremljam razprave na parlamentarnih sejah, a tega, kar je videti v tem mandatu, ne pomnim.

Janez Drnovšek je bil, spomnimo, zasavsko presenečenje, ki je favoriziranemu partijskemu prvokategorniku Marku Bulcu preprečilo pot v Beograd, na politični vrh tedanje Jugoslavije. S tem je stopil v politično areno, iz katere ni več odšel. Iz obdobja, ko je vodil slovensko vlado, se ga spomnimo po tem, da je bil, gledano z današnjega gledišča, ko politične preboje praviloma doživljajo ekscesne osebnosti, dolgočasen in za potrebe družbenomedijskih enozložnic absolutno preveč zagoneten, da bi lahko nahranil instant rešitev lačne množice. Govoril je malo, pa še to samo takrat, ko je sam hotel. Šele v zadnjem obdobju njegovega (političnega) življenja, ko je postal filter njegove funkcije poroznejši, je postal dovzetnejši za množice.

 

Antologijski je prizor iz predbožično mrzlega in zatohlega Ambrusa, ko v kleni zasavščini dolenjske rodoljubce prepričuje v nekaj, kar se mu je zdelo vredno njegovega predsedniškega angažmaja: v malo človečnosti, četudi za Rome. Ljudje, ki so bili tedaj z njim, vedo povedati, da ni bilo v tem prizoru nič preračunljivega ali zaigranega. Ni bilo premisleka o politični dobičkonosnosti, ni bilo scenarija, ne opomnikov. Bil je on in bila je horda nasproti njega. S prizorišča je odšel tako, kot je prišel, sam in brez dogovora, ki bi ga utegnil pomiriti. Se spomnite še kakega primerljivega prizora s slovenskim politikom v glavni vlogi? Jaz ne.

 

Antologijsko je bilo tudi njegovo slovo iz predsedniške palače, ko je, vidno izčrpan od bolezni, vodenje države predal svojemu nasledniku Danilu Türku. Bila sem tam, na za take prilike neprimerni Erjavčevi, in ko smo se potem s prijatelji ob kavi pogovarjali o slovesu državnika, nam je šlo po mislih dvoje: ali bomo Drnovška videli še kdaj in ali se z njim pri nas nepreklicno končuje obdobje resne, dostojne politike.

 

A Drnovšek, z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi vred, danes ne bi bil več izvoljen. Sliši se pretirano, a če pogledamo izbiro volivcev, predvsem pa strank, je jasno, da Drnovšek s svojim zadržanim in pretirano resnobnim nastopom, predvsem pa delovanjem, ki je bilo daleč od nizanja všečnih potez in lahkotnih besed, dandanašnji ne bi imel nobene možnosti. Tudi sam je nekajkrat navrgel, da ga je sobivanje v vladi s Podobnikom izmučilo. Pa je Podobnik, priznajmo, mila verzija tega, kar danes predstavlja glavnino parlamentarnega in vladnega kadrovskega izbora. Z ljudmi, ki so s svojo domačijskostjo, pomanjkljivo splošno razgledanostjo in vprašljivim etičnim kompasom v nekaj zadnjih mandatih uspeli legitimirati šank politiko in jo zanesti v prostore, kamor nikakor ne sodi, bi izgubil kdorkoli, podoben Drnovšku in verjetno tudi on sam. Ker od resničnostnih šovov, enoumja instant zvezd in plitvin družbenih medijev razvajeno ljudstvo ve, da se resno dogajanje začne šele, ko je na kupu dovolj kvalitetnih norcev.

 

Danes vlada v politiki amaterizem. Poglobljenih debat skorajda ni več, razprave v parlamentu so pogosto slabše kot na debatnih srednješolskih krožkih. Sama dokaj redno spremljam razprave na parlamentarnih sejah, a tega, kar je videti v tem mandatu, ne pomnim. Degradacija parlamentarnega dela, odsotnost sočnih, a dostojnih in posluha vrednih debat, slabo poznavanje vsebine, nerodno listanje po poslovniku, ki je za mnoge poslance postal prezahtevno čtivo, slabo branje od drugih napisanih stališč v kamere …, vse to so dosežki večletnega ponotranjevanja dejstva, da je politik lahko vsakdo. Mnogi, ki dogajanje v državnem zboru spremljajo že od njegovih začetkov, trdijo, da je danes edina resnična vrednost te ustanove aparat strokovnih služb. Spomnim se, kako mi je eden od nekdanjih predsednikov te ustanove, izkušeni politik, pred časom, ko sem ga vprašala, če se namerava še kdaj aktivirati v politiki, rekel, da se s temi, ki so v njej zdaj, ne bi imel o čem več pogovarjati. Vse je povedal.

 

Delež poslanskih profesionalcev (kar samo po sebi ni nujno posledica dolgotrajnega staža) se zmanjšuje iz mandata v mandat in če so bili še pred 15 leti hrbtenica poslanskih skupin ljudje, ki so tja prišli po bolj ali manj dolgem procesu rekrutiranja in usposabljanja, in so poznali skrivnosti hodnikov na Šubičevi, še preden so vanje zares vstopili, je takih danes le še za vzorec. Logar, Han, Mesec, Tanko, Horvat, Möderndorfer, Jelinčič, pogojno tudi Golubovič pa morda še kdo. V to skupinico seveda sodi tudi Janša, a ga v izvedbi iz tega mandata ne moremo jemati resno. Samoomejen na redka glasovanja, ki se jih sploh udeleži, veselice na tviterju in redke medijske nastope v preverjenem medijskem okolju, je bleda senca politika, ki je bil v boljših časih s svojim cinizmom, politično pretkanostjo, a tudi sposobnostjo oblikovanja resne politične agende, nesporen prvak desnice, medtem ko je danes le še ujetnik njenega jeklenega jedra.

 

To je torej trenutna skromna četica poslanskih profijev. 

 

Preostala večina se deli na bralce opomnikov, ki jih napišejo strokovni sodelavci poslanskih skupin ter naključne udeležence, kot lahko rečemo tistim, ki so v parlamentu pristali po spletu naključij in brez resne ideje o tem, kaj naj bi v njem počeli. Da ponazorim: najmanj eden od poslancev nekdanjega sklica je bil v parlament izvoljen medtem, ko je užival na počitnicah. Ni sodeloval v kampanji, ni imel idej, ni iskal rešitev … Vse, kar je naredil, je bilo to, da se je ob pravem času prijavil za kandidata na pravi listi. Ker je bilo časa in možnosti, da bi ga zamenjal kdo z več smisla in znanja malo, je ostal na seznamu in pristal za vrati, ki jih prej še ni prestopil. Gotovo ne gre za edini tovrstni primer, še bolj je gotovo, da je njemu podobnih iz mandata v mandat več.

 

In ni da bi novincem v politiki vnaprej odrekali opravilno sposobnost, a ko govorimo o novincih, ki se politike uče na družbenih omrežjih in šnelkurzih, jim jo moramo. In to takrat, ko to zares šteje, na volitvah. Sicer si bomo pač v nedogled ponavljati mantro, da je bil Drnovšek naša volilna napaka, ki se ne more več ponoviti. Tudi zato, ker se znamo sami pred njo tako dobro braniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922