Razkrivamo

Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!

Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v Pekingu, podpirajo praktično vsi zahodni politiki oziroma vlade. Interpretirajo jih kot boj za demokracijo in človekove pravice, mladi hongkonški disident Joshua Wong pa ima potencial za Nobelovo nagrado. Na drugi strani se že desetletja drastično kršijo človekove pravice desetmilijonski ujgurski manjšini na severozahodu Kitajske. V zadnjem času se je represija nad njimi tako okrepila, da naj bi jih bilo že okoli milijon v koncentracijskih taboriščih, ki uradno ne obstajajo. A dejstvo je, da kitajske oblasti z muslimanskimi Ujguri ravnajo v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi in konvencijam, česar pa zahodne države ne vidijo. Oziroma se pretvarjajo, da ne vidijo in molčijo. Kar Zahod priznava prebivalcem Hongkonga, ne velja za Ujgure.

10.12.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Ujguri   Hongkong   Joshua Wong   ZDA   Kongres   Donald Trump

V zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu.

Šele v zadnjih tednih so pomembni zahodni mediji izpostavljali številne kršitve človekovih pravic, ki jih na skrajnem severozahodu države izvaja kitajska vlada. Svojo pozornost so namenili večinoma kitajski ujgurski muslimanski skupnosti v Sinkiangu, največji pokrajini na Kitajskem. Peking je kriv velikih zlorab človekovih pravic v škodo revnih in izoliranih manjšin. Morda pa je vseeno primerno postaviti kritiko Kitajske v širši okvir. Na primer Savdska Arabija je v primerjavi s Kitajsko skozi desetletja zakrivila večje zlorabe človekovih pravic, vključno usmrtitve, mučenja, dolgoletne zaporne kazni za manjše prekrške in tako naprej. Ženske so v Savdski Arabiji dobile volilno pravico šele leta 2015, imajo manj svobode in priložnosti v primerjavi z moškimi. Kljub temu zahodni politiki redko obsojajo Savdsko Arabijo na tak način kot Kitajsko. Razlog je v tem, da je Savdska Arabija velika prijateljica, medtem ko Kitajska zagotovo ni, in v tem tičijo dvojna merila. Savdska Arabija je zaveznica Amerike in Britanije še iz II. svetovne vojne, v glavnem zato, ker so v tej bližnjevzhodni državi največje rezerve nafte na svetu. 

 

Savdska avtokracija je že dolgo naklonjena ameriškim in britanskih poslovnim interesom, hkrati je država največji kupec zahodnega orožja. Savdijci so potrošili milijarde za moderno oborožitev, ki jo dobavljajo Amerika, Britanija, Francija itd., kar jim omogoča, da v sosednjem Jemnu že skoraj pet let vodijo destruktivno vojno. Vendar je mednarodni protest proti Savdijcem izbruhnil šele po naklepnem umoru novinarja Jamala Khashoggija oktobra 2018. To je vsaj delno posledica dejstva, da je imel Khashoggi, rojen Savdijec, tesne vezi z Zahodom in bil kolumnist časnika Washington Post.

 

 

Človekove pravice v kraljestvu Savdijcev so slaba šala, ampak Zahoda to ne moti. Biznis je biznis ...

 

 

Izrael, še en zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu, je v primerjavi s Kitajsko prav tako izkusil le skromno kritiko. Izraelske oblasti, ki doživljajo še večjo podporo Trumpove administracije, so med drugim Gazo spremenili v "zapor na prostem", kot ga je označila Amnesty International. Območje Gaze obsega ozemlje, ki je manjše od 400 kvadratnih kilometrov, na katerem pa živi skoraj dva milijona Palestincev v skrajno slabih razmerah.

 

 

Prevzgojni domovi ali koncentracijska taborišča

 

Medtem je Peking v avtonomni pokrajini Sinkiang v zadnjih letih precej povečal interniranje ujgurskih domačinov in tudi članov drugih muslimanskih skupin, na primer etničnih Kazahstancev. Ujgursko ljudstvo izvira iz osrednje in vzhodne Azije, danes jih je okoli 12 milijonov. Od tega jih 11 milijonov živi v Sinkiangu, večji del pripada sunitski veji islama. Poročajo, da je več kot milijon Ujgurov, skupaj z etničnimi Kazahstanci in drugimi, pridržanih v, kot jih imenuje Peking, "prevzgojnih domovih", ki so v resnici koncentracijska taborišča. V Sinkiangu je stotisoče ljudi pod nadzorom proti njihovi volji, zaprtih brez obsodbe samo zaradi svojega etničnega porekla. 

 

Ne gre spregledati nedavne teroristične dejavnosti, ki izvira iz Sinkianga. Olimpijske igre na Kitajskem je zasenčil teroristični napad na mesto Kašgar v Sinkiangu 4. avgusta 2008, v katerem je umrlo 16 policistov, enako število je bilo ranjenih. Ta zločin se je zgodil le štiri dni pred začetkom olimpijskih iger, storilca sta bila moška, eden v poznih dvajsetih, drugi v zgodnjih tridesetih letih; bila sta člana ujgurske skupnosti v Sinkiangu. Pozvala sta k "sveti vojni proti Kitajski". Storilca so opisali kot pripadnika ujgurskih separatističnih skupin, kot je Turška islamska stranka, ki je bila ustanovljena v Sinkiangu pred več kot 30 leti. 

 

Turška islamska stranka velja za teroristično organizacijo ne samo na Kitajskem in sosednjem Pakistanu, temveč tudi v Združenih državah, Rusiji in Evropski uniji. Konec julija 2011 je ponovno prišlo do posameznih terorističnih napadov v Kašgarju, v katerih je bilo ubitih več civilistov, izvedli so jih ujgurski skrajneži. Z ujgurskimi skrajneži pa povezujejo tudi druge teroristične napade na Kitajskem, na primer marca 2014 v Kunmingu na jugozahodu, ko so na železniški postaji napadalci z noži ubili več kot 30 ljudi. 

 

Dokumentirano je, da so se tisoči ujgurskih moških v preteklih letih pridružili terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida, Islamska država in talibanom. Te skupine ideološko in finančno podpira Savdska Arabija. Maja 2017 je sirski veleposlanik na Kitajskem Imad Mustafa dejal, da se je do 5000 Ujgurov borilo v severni Siriji, nekateri pripadajo Islamski državi, vendar so tudi drugi, "pod lastno zastavo" promovirajo svojo neodvisno etnično stvar.

 

 

Zaradi ujgurskega vprašanja so odnosi med Kitajsko in Turčijo že nekaj časa precej napeti.

 

 

Najverjetneje obstajajo globlji razlogi za naraščanje terorizma v Sinkiangu. Ujgursko ljudstvo je dolga leta prenašalo zatiranje kitajskih vlad, v zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu. Manjšina ujgurskih moških, ki doma ne vidi drugega kot mračno prihodnost, se je iz obupa odločila pridružiti ekstremističnim organizacijam in bije brezupne vojne v tujini. Namesto da bi si Peking prizadeval za politiko, ki bi skušala vključiti Ujgure in druge manjšine v kitajsko družbo, ali da bi spoštovala njihovo kulturo in način življenja, je večinoma izbral avtoritarne in škodljive metode. To je škodilo ugledu kitajske vlade v tujini, marginaliziralo zgoraj omenjene ljudi in povzročilo, da so se nekateri od njih radikalizirali.

 

 

Hongkong: Dvojna merila Zahoda

 

Na drugi strani Kitajske, na jugovzhodu, se družbeni nemiri nadaljujejo v Hongkongu, ki je pomembno komercialno središče s trgovinskimi in kulturnimi povezavami z zahodom. V Hongkongu prebiva sedem milijonov ljudi in je eno najbogatejših območij Kitajske. Povprečen zaslužek je malo manj kot 60.000 ameriških dolarjev na leto, kar je skoraj štirikrat več, kot je letni zaslužek tipičnega kitajskega državljana v celinski Kitajski.  

 

Več kot stoletje, vse do leta 1997, je bil Hongkong del britanskega imperija. Območje in njegovi prebivalci, zlasti protipekinški protestniki, so v očeh zahoda "naše vrste ljudje". V Hongkongu prevladujeta zahodna kultura in kapitalistični vpliv, mnogi protestniki so zaradi tega ideološko bliže zahodu kot Pekingu. Nekateri so pred ameriškim veleposlaništvom mahali z ameriškimi zastavami, ki so v tem mestu postale precej popularne.

 

Do večine zahodne pozornosti glede Hongkonga je Peking do protestnikov zavzel "mehak pristop" v primerjavi z mnogo tršimi dejanji proti Ujgurom, za katera niso bili potrebni sodni postopki. Za Peking je Hongkong tako pomemben in občutljiv, da si ne more privoščiti izgube nadzora zaradi ostrih ukrepov. Vendar si bo kitajska vlada verjetno prizadevala, da bi na kakršenkoli način zlomila "odpor", seveda ne pred očmi javnosti. Po drugi strani se lahko ujgurski muslimani zaradi revnega socialnega statusa in relativne nepoznanosti znajdejo pod naslovom "komu je sploh mar zanje". Huda stiska, v kateri so se znašli Ujguri, ni vzbudila pomembnejše pozornosti zahodnih institucij, zlasti v primerjavi z dolgotrajnim spremljanjem hongkonških protestov.

 

 

Ameriška podpora "nevladnikom"

 

Velik del nemirov v Hongkongu je posledica notranjega nestrinjanja. Vendar Nacionalna ustanova za demokracijo (NED), ki jo v veliki meri financira ameriški kongres, od leta 2014 tudi finančno podpira proteste v Hongkongu z milijoni dolarjev. Eden najpomembnejših hongkonških disidentov Joshua Wong je nedavno obiskal Washington, da bi dobil politično podporo Bele hiše in ameriškega kongresa. Treba je reči, da je Peking že preganjal triindvajsetletnega Wonga, ob različnih priložnostih so ga zaprli zaradi "nezakonitega zborovanja". Toda Wongova odločitev, da si bo prizadeval za ameriško podporo, je naivna in slabo premišljena, saj spodkopava namen protestnikov, da bi nanje gledali kot na neodvisno gibanje, ki deluje na lastno pobudo. Poleg tega dodaja oprijemljivo vsebino stališču Pekinga in njegovi (neresnični) trditvi, da shode podpirajo zgolj zunanje sile. Wong se je pred kratkim srečal s politiki, kot je Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma kongresa, kar ni ušlo pozornosti Pekinga, saj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang pozval Washington, naj "spoštuje kitajsko suverenost".

 

 

Komaj 23-letni Joshua Wong je eden izmed najopaznejših voditeljev protestov v Hongkongu.

 

 

Sredi septembra 2019 je Wong na Kapitolu v Washingtonu govoril v kongresu, prosil jih je, naj sprejmejo Zakon o človekovih pravicah in demokraciji, ki nedvomno pomeni vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Ta novi zakon "zahteva od Washingtona, naj spremlja dejanja Pekinga v Hongkongu". Zakon o človekovih pravicah in demokraciji je prejšnji mesec dejansko podpisal predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je jezno odreagiralo na ta ukrep. Peking je obljubil, da proti ZDA sprejel "nasprotne ukrepe", na pogovor so pozvali ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Branstada in zahtevali, naj se Washington neha vmešavati v kitajsko notranjo politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922