Razkrivamo

Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!

Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v Pekingu, podpirajo praktično vsi zahodni politiki oziroma vlade. Interpretirajo jih kot boj za demokracijo in človekove pravice, mladi hongkonški disident Joshua Wong pa ima potencial za Nobelovo nagrado. Na drugi strani se že desetletja drastično kršijo človekove pravice desetmilijonski ujgurski manjšini na severozahodu Kitajske. V zadnjem času se je represija nad njimi tako okrepila, da naj bi jih bilo že okoli milijon v koncentracijskih taboriščih, ki uradno ne obstajajo. A dejstvo je, da kitajske oblasti z muslimanskimi Ujguri ravnajo v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi in konvencijam, česar pa zahodne države ne vidijo. Oziroma se pretvarjajo, da ne vidijo in molčijo. Kar Zahod priznava prebivalcem Hongkonga, ne velja za Ujgure.

10.12.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Ujguri   Hongkong   Joshua Wong   ZDA   Kongres   Donald Trump

V zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu.

Šele v zadnjih tednih so pomembni zahodni mediji izpostavljali številne kršitve človekovih pravic, ki jih na skrajnem severozahodu države izvaja kitajska vlada. Svojo pozornost so namenili večinoma kitajski ujgurski muslimanski skupnosti v Sinkiangu, največji pokrajini na Kitajskem. Peking je kriv velikih zlorab človekovih pravic v škodo revnih in izoliranih manjšin. Morda pa je vseeno primerno postaviti kritiko Kitajske v širši okvir. Na primer Savdska Arabija je v primerjavi s Kitajsko skozi desetletja zakrivila večje zlorabe človekovih pravic, vključno usmrtitve, mučenja, dolgoletne zaporne kazni za manjše prekrške in tako naprej. Ženske so v Savdski Arabiji dobile volilno pravico šele leta 2015, imajo manj svobode in priložnosti v primerjavi z moškimi. Kljub temu zahodni politiki redko obsojajo Savdsko Arabijo na tak način kot Kitajsko. Razlog je v tem, da je Savdska Arabija velika prijateljica, medtem ko Kitajska zagotovo ni, in v tem tičijo dvojna merila. Savdska Arabija je zaveznica Amerike in Britanije še iz II. svetovne vojne, v glavnem zato, ker so v tej bližnjevzhodni državi največje rezerve nafte na svetu. 

 

Savdska avtokracija je že dolgo naklonjena ameriškim in britanskih poslovnim interesom, hkrati je država največji kupec zahodnega orožja. Savdijci so potrošili milijarde za moderno oborožitev, ki jo dobavljajo Amerika, Britanija, Francija itd., kar jim omogoča, da v sosednjem Jemnu že skoraj pet let vodijo destruktivno vojno. Vendar je mednarodni protest proti Savdijcem izbruhnil šele po naklepnem umoru novinarja Jamala Khashoggija oktobra 2018. To je vsaj delno posledica dejstva, da je imel Khashoggi, rojen Savdijec, tesne vezi z Zahodom in bil kolumnist časnika Washington Post.

 

 

Človekove pravice v kraljestvu Savdijcev so slaba šala, ampak Zahoda to ne moti. Biznis je biznis ...

 

 

Izrael, še en zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu, je v primerjavi s Kitajsko prav tako izkusil le skromno kritiko. Izraelske oblasti, ki doživljajo še večjo podporo Trumpove administracije, so med drugim Gazo spremenili v "zapor na prostem", kot ga je označila Amnesty International. Območje Gaze obsega ozemlje, ki je manjše od 400 kvadratnih kilometrov, na katerem pa živi skoraj dva milijona Palestincev v skrajno slabih razmerah.

 

 

Prevzgojni domovi ali koncentracijska taborišča

 

Medtem je Peking v avtonomni pokrajini Sinkiang v zadnjih letih precej povečal interniranje ujgurskih domačinov in tudi članov drugih muslimanskih skupin, na primer etničnih Kazahstancev. Ujgursko ljudstvo izvira iz osrednje in vzhodne Azije, danes jih je okoli 12 milijonov. Od tega jih 11 milijonov živi v Sinkiangu, večji del pripada sunitski veji islama. Poročajo, da je več kot milijon Ujgurov, skupaj z etničnimi Kazahstanci in drugimi, pridržanih v, kot jih imenuje Peking, "prevzgojnih domovih", ki so v resnici koncentracijska taborišča. V Sinkiangu je stotisoče ljudi pod nadzorom proti njihovi volji, zaprtih brez obsodbe samo zaradi svojega etničnega porekla. 

 

Ne gre spregledati nedavne teroristične dejavnosti, ki izvira iz Sinkianga. Olimpijske igre na Kitajskem je zasenčil teroristični napad na mesto Kašgar v Sinkiangu 4. avgusta 2008, v katerem je umrlo 16 policistov, enako število je bilo ranjenih. Ta zločin se je zgodil le štiri dni pred začetkom olimpijskih iger, storilca sta bila moška, eden v poznih dvajsetih, drugi v zgodnjih tridesetih letih; bila sta člana ujgurske skupnosti v Sinkiangu. Pozvala sta k "sveti vojni proti Kitajski". Storilca so opisali kot pripadnika ujgurskih separatističnih skupin, kot je Turška islamska stranka, ki je bila ustanovljena v Sinkiangu pred več kot 30 leti. 

 

Turška islamska stranka velja za teroristično organizacijo ne samo na Kitajskem in sosednjem Pakistanu, temveč tudi v Združenih državah, Rusiji in Evropski uniji. Konec julija 2011 je ponovno prišlo do posameznih terorističnih napadov v Kašgarju, v katerih je bilo ubitih več civilistov, izvedli so jih ujgurski skrajneži. Z ujgurskimi skrajneži pa povezujejo tudi druge teroristične napade na Kitajskem, na primer marca 2014 v Kunmingu na jugozahodu, ko so na železniški postaji napadalci z noži ubili več kot 30 ljudi. 

 

Dokumentirano je, da so se tisoči ujgurskih moških v preteklih letih pridružili terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida, Islamska država in talibanom. Te skupine ideološko in finančno podpira Savdska Arabija. Maja 2017 je sirski veleposlanik na Kitajskem Imad Mustafa dejal, da se je do 5000 Ujgurov borilo v severni Siriji, nekateri pripadajo Islamski državi, vendar so tudi drugi, "pod lastno zastavo" promovirajo svojo neodvisno etnično stvar.

 

 

Zaradi ujgurskega vprašanja so odnosi med Kitajsko in Turčijo že nekaj časa precej napeti.

 

 

Najverjetneje obstajajo globlji razlogi za naraščanje terorizma v Sinkiangu. Ujgursko ljudstvo je dolga leta prenašalo zatiranje kitajskih vlad, v zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu. Manjšina ujgurskih moških, ki doma ne vidi drugega kot mračno prihodnost, se je iz obupa odločila pridružiti ekstremističnim organizacijam in bije brezupne vojne v tujini. Namesto da bi si Peking prizadeval za politiko, ki bi skušala vključiti Ujgure in druge manjšine v kitajsko družbo, ali da bi spoštovala njihovo kulturo in način življenja, je večinoma izbral avtoritarne in škodljive metode. To je škodilo ugledu kitajske vlade v tujini, marginaliziralo zgoraj omenjene ljudi in povzročilo, da so se nekateri od njih radikalizirali.

 

 

Hongkong: Dvojna merila Zahoda

 

Na drugi strani Kitajske, na jugovzhodu, se družbeni nemiri nadaljujejo v Hongkongu, ki je pomembno komercialno središče s trgovinskimi in kulturnimi povezavami z zahodom. V Hongkongu prebiva sedem milijonov ljudi in je eno najbogatejših območij Kitajske. Povprečen zaslužek je malo manj kot 60.000 ameriških dolarjev na leto, kar je skoraj štirikrat več, kot je letni zaslužek tipičnega kitajskega državljana v celinski Kitajski.  

 

Več kot stoletje, vse do leta 1997, je bil Hongkong del britanskega imperija. Območje in njegovi prebivalci, zlasti protipekinški protestniki, so v očeh zahoda "naše vrste ljudje". V Hongkongu prevladujeta zahodna kultura in kapitalistični vpliv, mnogi protestniki so zaradi tega ideološko bliže zahodu kot Pekingu. Nekateri so pred ameriškim veleposlaništvom mahali z ameriškimi zastavami, ki so v tem mestu postale precej popularne.

 

Do večine zahodne pozornosti glede Hongkonga je Peking do protestnikov zavzel "mehak pristop" v primerjavi z mnogo tršimi dejanji proti Ujgurom, za katera niso bili potrebni sodni postopki. Za Peking je Hongkong tako pomemben in občutljiv, da si ne more privoščiti izgube nadzora zaradi ostrih ukrepov. Vendar si bo kitajska vlada verjetno prizadevala, da bi na kakršenkoli način zlomila "odpor", seveda ne pred očmi javnosti. Po drugi strani se lahko ujgurski muslimani zaradi revnega socialnega statusa in relativne nepoznanosti znajdejo pod naslovom "komu je sploh mar zanje". Huda stiska, v kateri so se znašli Ujguri, ni vzbudila pomembnejše pozornosti zahodnih institucij, zlasti v primerjavi z dolgotrajnim spremljanjem hongkonških protestov.

 

 

Ameriška podpora "nevladnikom"

 

Velik del nemirov v Hongkongu je posledica notranjega nestrinjanja. Vendar Nacionalna ustanova za demokracijo (NED), ki jo v veliki meri financira ameriški kongres, od leta 2014 tudi finančno podpira proteste v Hongkongu z milijoni dolarjev. Eden najpomembnejših hongkonških disidentov Joshua Wong je nedavno obiskal Washington, da bi dobil politično podporo Bele hiše in ameriškega kongresa. Treba je reči, da je Peking že preganjal triindvajsetletnega Wonga, ob različnih priložnostih so ga zaprli zaradi "nezakonitega zborovanja". Toda Wongova odločitev, da si bo prizadeval za ameriško podporo, je naivna in slabo premišljena, saj spodkopava namen protestnikov, da bi nanje gledali kot na neodvisno gibanje, ki deluje na lastno pobudo. Poleg tega dodaja oprijemljivo vsebino stališču Pekinga in njegovi (neresnični) trditvi, da shode podpirajo zgolj zunanje sile. Wong se je pred kratkim srečal s politiki, kot je Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma kongresa, kar ni ušlo pozornosti Pekinga, saj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang pozval Washington, naj "spoštuje kitajsko suverenost".

 

 

Komaj 23-letni Joshua Wong je eden izmed najopaznejših voditeljev protestov v Hongkongu.

 

 

Sredi septembra 2019 je Wong na Kapitolu v Washingtonu govoril v kongresu, prosil jih je, naj sprejmejo Zakon o človekovih pravicah in demokraciji, ki nedvomno pomeni vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Ta novi zakon "zahteva od Washingtona, naj spremlja dejanja Pekinga v Hongkongu". Zakon o človekovih pravicah in demokraciji je prejšnji mesec dejansko podpisal predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je jezno odreagiralo na ta ukrep. Peking je obljubil, da proti ZDA sprejel "nasprotne ukrepe", na pogovor so pozvali ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Branstada in zahtevali, naj se Washington neha vmešavati v kitajsko notranjo politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,448
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,515
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,712
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,346
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,160
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,110
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,174
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,187
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,151
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,203