Razkrivamo

Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!

V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma o spremembah obstoječe zakonodaje, ki ureja javno zdravstveno zavarovanje. Predlog je prva v parlamentarno proceduro vložila Levica, ki je zaradi domnevnega neupoštevanja svojih zahtev prav glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja formalno prekinila sodelovanje s koalicijo Marjana Šarca. Toda Levica ni edina stranka, ki bi spreminjala obstoječi zakon oziroma dopolnilno zdravstveno zavarovanje - je le najbolj radikalna v svojih zahtevah. O tem, da gre pri zdravstvenem zavarovanju za izjemno pomembno vprašanje, kjer populistična retorika nima kaj iskati, so si strokovnjaki sicer enotni. Vseeno pa obstaja skrb, da bi ceneni populizem Levice padel na plodna tla tudi pri drugih strankah in posledično zbral dovolj podpore za spremembe zakona. Morda se je prav tega ustrašil predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, ki je poslancem, ministroma za zdravje in finance pred jutrišnjo sejo državnega zbora poslal celo krajšo analizo, iz katere je razvidno, da so predlagane spremembe ekonomsko nevzdržne, popolnoma nepremišljene in pomenijo kvečjemu še večjo monopolizacijo zdravstvenega zavarovanja.

15.12.2019 19:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   državni zbor   dopolnilno zdravstveno zavarovanje   Aleš Šabeder   ZZZS   Vzajemna   Aleš Miklen   Anton Horvatič   Griffin

Foto: Facebook / Anton Horvatič

Populistični predlog sprememb zdravstvenega zavarovanja in ukinitve dopolnilnega zavarovanja Slovenijo vrača v leto 1992. Torej v sistem, ki se je že pred 27 leti izkazal kot neučinkovit in podfinanciran. Spodbuja popolni monopol na področju zbiranja in razdelitve 3,5 milijarde evrov, ki jih na leto namenimo zdravstvu.

Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, se je odločil za potezo, ki je v slovenskem prostoru relativno redka, predstavlja pa vse tisto, kar v svojih komentarjih na portalu+ opisuje naš kolega Miha Burger: aktivno državljanstvo. To je sicer kvaliteta, ki ni odvisna od položaja, funkcije, spola, veroizpovedi ali katere koli druge osebne okoliščine. Aktivno državljanstvo pomeni, da se človek oglasi, ko je mnenja, da se dogaja nekaj, kar ni prav in kar zahteva njegovo reakcijo. Ideje in utopične zamisli stranke Levica, ki spretno jadra na cenenem populizmu, so z zahtevami po radikalnih spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dosegle kritično točko. Poslanci bodo na 14. redni seji, ki se prične v ponedeljek, 16. decembra, odločali o predlogu, katerega idejna mati je ravno stranka Levica. Po oceni Aleša Mikelna gre za predlog zakona, ki "posega v delovanje obsežnega javnega zdravstvenega sistema, kar bo imelo posledice za vse državljanke in državljane". Zaradi tega je, pravi Mikeln, "naša profesionalna dolžnost, da vas v imenu stroke pred odločanjem seznanimo s ključnimi strokovnimi argumenti in podatki ter dolgoročnimi posledicami".

 

Javni poziv je torej v prvi vrsti namenjen poslancem državnega zbora, naslovljen pa je tudi na finančnega ministra in Aleša Šabedra, ministra za zdravje. Prav slednji bo v prihajajočem tednu v posebej kočljivem položaju zaradi svoje dvoličnosti. Gospod minister namreč govori različne stvari pred različnim poslušalstvom. Prejšnji teden je bil gost managerskega kluba Griffin, ki ga organizira Anton Horvatič. Šabeder je pred zbranimi managerji zelo realistično in trezno razlagal dejstva o zdravstvu. Problem je v tem, da so te izjave precej drugačne od tistih, ki jih minister namenja javnosti in političnim partnerjem, še zlasti stranki Levica. O njenih idejah glede solidarnosti - ki jih je zdaj do določene mere posvojila tudi Šarčeva stranka LMŠ - Šabeder prejšnji teden pred managerji ni deloval niti malo navdušen. Še več, razlagal jim je, da se sploh ne strinja z njimi (z Levico in LMŠ namreč). Kako naj si razlagamo takšno dvoličnost, zlasti pa, kaj naj si o svojem ministru za zdravje misli predsednik vlade Marjan Šarec?

 

 

Aleš Mikeln, predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna. (Foto: Mediaspeed)

 

 

A če se vrnemo k javnemu pozivu poslancem, ki ga je pred dnevi predstavil šef Vzajemne: po njegovem imajo predlagane spremembe sistema zdravstvenega varstva oziroma zavarovanja toliko pomanjkljivosti in so tako nepremišljene in tudi ekonomsko nedodelane, da bi jih morali v državnem zboru zavrniti. Po Mikelnovem mnenju slovensko zdravstvo nujno potrebuje celovito zdravstveno reformo, vendar ne takšne, kakršno zahteva Levica. Slovenija potrebuje reformo, ki bo osredotočena na plačnike zdravstvenih prispevkov in premij, predvsem na uporabnike zdravstva. Na ljudi torej. Govorimo zdravstvu, ki bo delovalo po meri človeka, ne pa na temelju ideologije politike. 

 

Ključni problemi predlaganih sprememb pa so po analizi Vzamenje, ki se opira tudi na mnenje ZZZS, sledeči:

 

 

1. Finančna nevzdržnost predloga 

 

Predlagane spremembe ogrožajo dolgoročno finančno vzdržnost sistema zdravstvenega varstva, saj ne zagotavljajo stabilnih in zadostnih virov financiranja zdravstva, kar lahko zelo hitro ogrozi dostopnost in zdravstveno varnost ljudi.

 

  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je 9. 12. 2019 opozoril, da višina predlaganega pavšala 29 evrov ne zagotavlja pokritja vseh povečanih odhodkov ZZZS zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (!), temveč povzroča celo primanjkljaj v proračunu v višini okoli 70 milijonov evrov letno (!). Po izračunih ZZZS bi moral pavšalni prispevek v letu 2021 znašati najmanj 32,4 evra.

 

  • Predlog predvideva letno valorizacijo pavšala s koeficientom povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. To za dolgoročno stabilnost ni dovolj, saj je v zdravstvu pravo merilo medicinska inflacija, ki je posledica staranja prebivalstva, novih zdravil, tehnologij in metodologij zdravljena in ne nazadnje tudi pritiska na rast plač v zdravstvu.

 

  • Predlog sprememb izhaja iz predpostavke, da bo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja na voljo 40 do 50 milijonov evrov, ki naj bi jih danes zdravstvene zavarovalnice porabile za svoje stroške, kar je zavajajoč in napačen podatek. Ko odštejemo vse državi plačane prispevke in davke gre dejansko za okoli 20 milijonov. 

 

  • ZZZS navaja, da bi predlagani način nadomestitve dopolnilnega zavarovanja prinesel administrativne ovire za izplačevalce dohodkov, finančno upravo in ZZZS. Med drugim bo po njihovih ugotovitvah treba dodatno voditi evidence o obračunanih in plačnih obveznostih, dopolniti informacijske rešitve ter zagotoviti dodatne kadre na finančni upravi. S predlogom bodo tako nastali novi administrativni stroški. 

 

  • Politika kot enega od razlogov za drugo fazo sprememb omenja tudi večjo solidarnost pri zbiranju zdravstvenih prispevkov, pri čemer se pozablja, da je solidarnost po dohodku danes že izjemno visoka v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Na ta način danes zberemo 85 odstotkov denarja. 15 odstotkov ga zberemo z dopolnilnim zavarovanjem po medgeneracijski solidarnosti (socialno ogroženi pa so oproščeni plačila premij), najbolj nesolidarnih pa je še dodatnih skoraj 500 milijonov sredstev v našem zdravstvu, ki so zbrana povsem samoplačniško. Spodnja tabela prikazuje visoko raven solidarnosti financiranja zdravstva, saj financiranje v obveznem zdravstvenem zavarovanju nima socialne kapice.

 

http://ceckarije.si/wp-content/uploads/2019/10/placeprispevki2019.jpg

 

 

  • Država mora imeti za dolgoročno zdravstveno varnost državljank in državljanov predviden scenarij, na kakšen način bo delovalo in financirano zdravstvo, ko se z javnimi sredstvi ne bo zbralo dovolj denarja.

 

 

2. Sistemska vloga dopolnilnega zavarovanja

 

  • Razlog za prehod na obstoječi sistem dopolnilnega zavarovanja je bil v vzpostavitvi sistema, ki bo poskrbel za sistemsko zbiranje zasebnih sredstev, saj se je na ta način poskušalo izogniti finančnemu kolapsu zdravstvenega sistema – zaradi tveganosti financiranja zdravstva samo z javnim denarjem je bil del stroškov prenesen na zasebna sredstva.

 

  • V dvajsetih letih od uvedbe je politika finančne težave zdravstva reševala prav s prenosom deležev kritij na dopolnilno zavarovanje, ki je bilo tako vsa ta leta amortizer financiranja zdravstva, saj sta politika in ZZZS v primeru izgub preprosto povečala tiste deleže v cenah zdravstvenih storitev, ki jih krijejo zavarovalnice. Na ta način so se posredno na zavarovance prikrito prenašali stroški iz javnega financiranja, da je zdravstvo lahko ohranjalo stabilnost in enako obsežno košarico pravic.

 

Levica na stežaj odprla Pandorino skrinjico populizma v (javnem) zdravstvu. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Dopolnilno zavarovanje je bilo uvedeno kot alternativa nenehnemu poviševanju prispevnih stopenj v obveznem zavarovanju in je odigralo pomembno vlogo v stabilizaciji financ za zdravstvo. S tem je podpiralo osnovno izhodišče politike, da v Sloveniji ohranimo nezmanjšan obseg pravic, kar je omogočala tudi visoka stopnja zavarovanosti. Za razliko od drugih držav nekdanjega vzhodnega bloka Sloveniji ni bilo potrebno starejših in bolnih obremeniti z visokimi plačili iz žepa.

 

  • Od leta 2008 je naša država sredstva za zdravstvo samo z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem postopno povečala za več kot milijardo letno, največ od 2013 dalje, pri čemer ni podatkov, koliko so temu sledili tudi rezultati, kot na primer večja dostopnost.

 

 

  • Opomba: 2019 ZZZS: plan 3.055 mio EUR, ocena 3.242 mio EUR

  • Vir: ZZZS Letna poročila, SZZ S obrazci

  • Maja 2012 je bil sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je zmanjšal odstotke vrednosti zdravstvenih storitev, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za 5 odstotnih točk. Prihranek ZZZS na letni ravni je bil ocenjen na 66,3 milijonov evrov, kar je omogočilo znižanje odhodkov v ZZZS v letu 2013. 




3. Popolna monopolizacija zdravstva

 

Predlog spremeb zakona se vrača nazaj v leto 1992, in sicer v sistem, ki se je že pred več kot 20 leti izkazal kot neučinkovit in podfinanciran. Spodbuja popolni monopol na področju ne le zbiranja, temveč tudi  razdelitve 3,5 milijarde letnega denarja za zdravstvo. Monopoli so se na drugih področjih v državi že izkazali za izrazito slabšo alternativo za uporabnike storitev, kot je to v primeru konkurence.

 

  • Osnovni razlog za prenos DZZ z ZZZS na zasebne zavarovalnice je bil v nezdružljivosti istočasnega opravljanja zbiranja javnih sredstev (obvezno zdravstveno zavarovanje), ki jo ZZZS opravlja kot javni zavod, in dejavnosti zbiranja zasebnih sredstev iz neto plač, ki je predmet poslovanja zavarovalnic. Takšna ureditev zbiranja sredstev za zdravstvene storitve je v nasprotju od priporočil Evropske unije in v popolnem nasprotju z dobrimi praksami v najboljših zdravstvenih sistemih (npr. Nizozemska, Avstrija ipd). 

 

  • Predlog zakona s prenosom financiranja na enega nosilca bo povzročil še večjo neučinkovitost sistema in še daljše čakalne dobe, prav tako pa onemogoča hitrejši razvoj slovenskega zdravstva, primerljiv z razvitimi državami EU. Konkurenčnost spodbuja razvoj in napredek tako izvajalcev zdravstvenih storitev (uvedba novih tehnologij, metod zdravljenja) kot izvajalcev zavarovanj, s čimer so na boljšem državljanke in državljani. 

 

 

4. Predlog zakona je zgolj davčna in ne zdravstvena reforma

 

Predlog zakona ne rešuje ključnih težav v zdravstvu, ne izboljšuje dostopnosti, ne ureja področja čakalnih dob, ne povečuje kvalitete zdravstvenih storitev, ne odgovarja na ključne potrebe zdravnikov, pacientov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Hkrati onemogoča celovito ureditev  zdravstva skupaj s pomembnim področjem dolgotrajne oskrbe. 

 

  • Na področju zdravstva se Slovenija sooča z mnogimi izzivi, kot so predloge čakalne dobe, zagotavljanje kvalitete in varnosti zdravstvenih storitev, negativno poslovanje javnih zavodov in ostalo. Pripravljen predlog ne odpravlja nobenega od izzivov zdravstva. Ureja le en, parcialni del in s tem celo ruši relativno stabilen sistem financiranja, pripraviti pa bi bilo treba celovit predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skupaj z drugo zdravstveno zakonodajo, ki bo naslavljal vse pomanjkljivosti sistema. 

 

  • Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo v tem mandatu pripravila tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, pri katerem ostaja odprto vprašanje virov financiranja. Spremembo financiranja je tako potrebno reševati skupaj, tako za zdravstvo kot za dolgotrajno oskrbo, saj v primeru hitrega sprejetja sprememb financiranja zdravstva, v tem mandatu financiranje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zagotovo ne bo urejeno.

 

  • Posledica uveljavitve zakona z letom 2021 so ogrožena delovna mesta približno 1000 delavcev v Sloveniji, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zavarovanjem in tudi drugimi zdravstvenimi zavarovanji, v katera predlog zakona posredno vnaša nestabilnost in negotovost. Gre za visoko izobražene strokovne kadre, ki državi redno plačujejo vse davke in prispevke in bodo z uveljavitvijo zakona postali breme države.

 

 

Morda je Šabeder v resnici Božiček, ki bo "saniral" 70 milijonov evrov primanjkljaja, kolikor naj bi nas stalo populistično in ideološko eksperimentiranje z ukinjanjem dopolnilnega zavarovanja? (Foto: Mediaspeed)

 

 

Glede na kompleksnost sistema in vse posledice predloga zakona je presenetljiva tudi hitrost sprejemanja predlog zakona, ki posega v delovanje obsežnega zdravstvenega sistema, kar bo imelo posledice za vse državljanke in državljane, ne omogoča pa celovite ureditve, ki je naše zdravstvo potrebuje. Posledica hitenja v postopku sprejema predloga zakona je, da ta posega v veljavnost določb drugih zakonov, ki se v ničemer ne nanašajo na omenjeno področje. Obenem na Odboru za zdravstvo 27. 11. 2019 sprejeti amandmaji spreminjajo celotni koncept predlaganega zakona. S strani zakonodajno-pravne službe je bilo na seji odbora opozorjeno, da "za sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja kot enega od tvorcev socialne varnosti velja enako kot za pokojninski sistem, in sicer, da ne prenese hitrih radikalnih sprememb". Zakonodajno-pravna služba je v zvezi s tem opozorila na 21. člen Zakona o ustavnem sodišču, v skladu s katerim lahko Ustavno sodišče, ko presoja o skladnosti zakonov z ustavo, odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerem je bil določen zakon sprejet.

 

 

ZADEVA: Popravek v skladu z določili zakona o medijih

 

Spoštovani,

 

v skladu z določili zakona o medijih objavite popravek na vaš članek "Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!" z dne 15.12.2019. Na dogodek, ki ga omenjate v članku, niso bili povabljeni mediji in ni bil prisoten noben medij, tudi "uredništvo Portala Plus" ne, katero je navedeno kot avtor članka. Če bi bilo "uredništvo Portala Plus" prisotno na samem dogodku, bi videli, da so naslov in navedbe v članku glede ministra, da je "dvoličnež" netočne, saj predstavljena stališča ministra na dogodku v ničemer niso odstopala od njegovih javno znanih stališč. Dogodek je bil sicer namenjen izmenjavi mnenj med gospodarstveniki in ministrom glede zdravstvene politike ter vpliva na gospodarstvo.

 

S spoštovanjem,

Anton Horvatič 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074