Komentar

Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe

Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati, kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

15.12.2019 02:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   nič   ekonomija   Kristina Pranjić   Tadej Droljc

Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj.

To besedilo pred vami so bolj reakcije in zapiski ob branju simpozijskega prispevka dr. Kornelije Ičin v zborniku ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča kot koherenten komentar. Vzporedno pa v tekstu potekajo še reakcije na avdiovizualno eskapologijo Tadeja Droljca, ki je imela ta teden svojo premiero. Zavedam se, da je pred menoj vzniknil tekst poseben vrste. Pustimo se zaplejati še enemu bližnje asociativnemu komentarju. Pred menoj na pisalni mizi je Evropska revja za slovanske študije - SLAVIKA TER/gestina, ki izhaja v Trstu. Tematski zvezek št. 22 podpisuje urednica dr. Kristina Pranjić. V uvodniku zapiše: Letos mineva več kot sto let od nastanka ikonične podobe Kazimiraja Maleviča, ki je pomenila svojevrsten začetek umetnosti, ki se integralno ukvarja s premagovanjem sile težnosti. To, kar sem letos poslušal kot izjemno predavanje dr. Kornelije Ičin na Osmozi, na simpoziju o Maleviču, danes lahko preberem v reviji SLAVIKA. Za osnovo komentarja uprabljam reflekse na njen tekst z naslovom: Ekonomija kot peta dimenzija: Dialog Maleviča z Marxsom. Začnimo z Nič:

 

Ekonomija je revolucionarana dimenzija (Marx). Prek nje se vzpostavlja proizvodno bitje, ki uvaja v svet kolektivno enotnost delovanja. Kolektivi postanejo kohezivna sila osebnosti. Postanejo slika novega sveta. Ekonomska sila poruši ograje majnih lepih ograjenih svetov posameznikov. Kazimir Malevič uvaja ekonomijo kot peto dimenzijo (3D Prostor - 4D Čas - 5D Ekonomija). Ekonomija je tista sila, ki želi na novo vzpostaviti svetovno ureditev. Želi osvoboditi Čas od države in ga usmeriti v svet raziskovalcev. Želi se otresti privlačnosti vseh vrst, v katerih biva laž, prek stvarnosti pa se skriva resnico. Malevič pravi, da je utilitarni svet stvarnosti (stvar-tvar) našel svoje zatočišče v muzejih. Zato naj bi se otreseli tako muzejev kot predmetov, konec koncev tudi umetniških predmetov. Bivanje je za suprematiste le okostenela zavest, izražena v predmetnosti. V bistvu pa gre za čiščenje zavesti s pomočjo energetske ekonomije. Nova umetnost naj ne izzveni kot ideolška definicija. Ravno zato naj nova umetnost oblikuje - Nič. Zato naj postane brezpredmetna. Nič - je njen cilj! Ustvariti posebne oblike, oblike kot take, same po sebi.

 

Malevičeva kratka programska misel dneva: Ustvarjajmo Nič na takšen način, da ustvarjajmo suprematistične slike. S tem bomo vzpostavili vrednost oblik. Pozor, ne ustvarjati  predmetov zato, da bi nas obdajali. Temveč ustvarjati vrednost oblik kot takšnih!

 

Prvi poudarek: Ravno supremtizem je tisti, ki nas je usmeril v postgravitacijsko umetnost. V gravitacijsko točko Nič! Iz procesa izvzamemo dominanten plastičnen "atom", ki nosi sam po sebi informacijo o sistemu. Na tej točki se eskapološka umetnost Tadeja Droljca približa suprematistični misli, veliko prej kot konstruktivistični viziji. Čeprav je vse v njegovem softverskem jeziku podrejeno konstruktivistični točkovni triangularnosti. Ne moreš verjeti, kako nazorno poteka računalniški umetniški proces prostorskega, v finalu geološkega plastenja v umetnosti Tadeja Droljca. Gledamo navidezno geološko skorjo, ki se že v naslednjem trenutku razgali kot konstrukcija. Najvišja stopnja estetskega pri Tadeju Droljcu nastopi kot čista energetska sila. Ko se skorjenje razbije na prafaktorje in nastopi nov vektorjalni interval. Kdo bi si mislil, da bo v Ljubljani sto let kasneje vzniknilo logično nadaljevanje suprematistične in konstruktivistične projekcije. Tadej Droljc doseže posebne vrste avdiovizualen ritem, ko ni neskladja med razlikami, vse je ritmično uglašeno in skladno kot enoglasje množice. Enoglasje med točko in stotisoč točkami. Ko zvoki izginejo v skupnem ritmu. Za ta ritem pa potrebujemo svoje celovito telo, lahko bi rekli suprematistično telo.

 

Preskok v konstrutivizem: v nadaljevanju se je iz suprematizma razvil konstruktivizem, ki je imel za svoj cilj funkcionalno, ekonomično logiko. Konstruktivizem je cilj sam. Suprematizem pa je brez-ciljnost! Ne pozabimo, vse se začne v renesansi in njenemu izumu perspektive. Sebastiano Serlio zapiše o perspektivi: Prav tako ni razlike med prosojnim in trdim telesom, kakor ni razlike med skeletom mrtvega bitja brez mesa in tem istim človekom. Meso res pokrije skelet, toda skelet je še vdeno tam, čeprav prekrit. 

 

Softverska sodobnost in njena projekcija: Zmaga nad samimi oblikami estetike zagotavlja proizvajanje novih softverskih programov. Teorija: Komentar hoče poudariti napore sodobnih humanističnih znanstevnikov, da na novo potrdijo pomembnost proučevanja oblik in metod modernistične umetnosti, ki se je vzpostavila na začetku prejšnjega stoletja. V XXI. stoletju pa se ta logično nadaljuje kot visokomodernistični izraz. Izobrazba, ki jo dobimo na umetniških akademijah, ni uporabno čtivo, temveč preseganje duhovnih vsebin modernizma. Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe, pravi Hegel.

 

Drugi poudarek in spoznanje: Vedno znova bo potrebno braniti izume modernizma pred nacisti. Nič več ni samoumevno. Ne dotikajte se razsvetljenstva!

 

Ekonomija: Za Maleviča je ekonomija nova mera umetnosti. Nova mera! To nazorno vidimo v tekstu "O novih sistemih v umetnosti". Ekonomija je po Maleviču izvor delovanja, je izraz energetskega doživetja. Tudi stilno formacijo futurizem doživlja kot izraz energije v večnem gibanju. V traktatu Suprematizem Malevič vidi energetsko delovanje v neposredni zvezi z belim kvadratom. Malevič je raziskoval odnos energije in ekonomije, formuliranega v belem in črnem kvadratu. Osrednji primer ekonomije-energije je revolucija, ker je ravno ona tista, ki prenaša ekonomsko energijo v bodočnost. Eko/nomija. Hiša / urejanje.  Urejanje hiše in učenosti. Načrtovano je bilo, da bo prvi del traktata Svet kot brezpredmetnost izšel v zborniku GINHUK leta 1926. Ravno v letih 1924 do 1926, ko je bil on direktor. Toda leta 1926 so GINHUK ukinili, zbornik pa uničili. Borimo se proti terorju realnega.

 

Tretji poudarek: V pretoku časa se vzpostavi vrednost, v stvarnosti pa cena. Tako so danes Malevičeve oblike ocenjene z astronomskimi cenami. Poudarek je na besedi - atronomskimi, ne astrološkimi cenami. Ravno kapitalizem je tisti, ki operira z astrološkimi cenami, dokaz za to so njeni borzni lomi.

 

Kazimir Malevič, nas opozori Kornelija Ičin, pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

 

Osrednji in zadnji poudarek: Povratek k starim ekonomskim oblikam pomeni povratek k starim umetniškim oblikam! Zato so bedni tako kapitalisti kot nacisti. Ni povratka, dragi moji pasatisti! Pred nami so novi zvezdni trenutki. In končajmo s konceptom Nič, s citatom Kazimirja Maleviča: Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj. Vprašanja ne obstajajo, ker ni odgovorov v imenovanju narave, ona je svobodna v svojem niču, ona je osvobojena tako od sinteze kot analize, sinteza-analiza predsatvljajo popolnoma praktično spekulacijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
10
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,816
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,552
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,398
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,201
05/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,409
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,300
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,137
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,323
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,236
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,177