Komentar

Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe

Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati, kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

15.12.2019 02:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   nič   ekonomija   Kristina Pranjić   Tadej Droljc

Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj.

To besedilo pred vami so bolj reakcije in zapiski ob branju simpozijskega prispevka dr. Kornelije Ičin v zborniku ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča kot koherenten komentar. Vzporedno pa v tekstu potekajo še reakcije na avdiovizualno eskapologijo Tadeja Droljca, ki je imela ta teden svojo premiero. Zavedam se, da je pred menoj vzniknil tekst poseben vrste. Pustimo se zaplejati še enemu bližnje asociativnemu komentarju. Pred menoj na pisalni mizi je Evropska revja za slovanske študije - SLAVIKA TER/gestina, ki izhaja v Trstu. Tematski zvezek št. 22 podpisuje urednica dr. Kristina Pranjić. V uvodniku zapiše: Letos mineva več kot sto let od nastanka ikonične podobe Kazimiraja Maleviča, ki je pomenila svojevrsten začetek umetnosti, ki se integralno ukvarja s premagovanjem sile težnosti. To, kar sem letos poslušal kot izjemno predavanje dr. Kornelije Ičin na Osmozi, na simpoziju o Maleviču, danes lahko preberem v reviji SLAVIKA. Za osnovo komentarja uprabljam reflekse na njen tekst z naslovom: Ekonomija kot peta dimenzija: Dialog Maleviča z Marxsom. Začnimo z Nič:

 

Ekonomija je revolucionarana dimenzija (Marx). Prek nje se vzpostavlja proizvodno bitje, ki uvaja v svet kolektivno enotnost delovanja. Kolektivi postanejo kohezivna sila osebnosti. Postanejo slika novega sveta. Ekonomska sila poruši ograje majnih lepih ograjenih svetov posameznikov. Kazimir Malevič uvaja ekonomijo kot peto dimenzijo (3D Prostor - 4D Čas - 5D Ekonomija). Ekonomija je tista sila, ki želi na novo vzpostaviti svetovno ureditev. Želi osvoboditi Čas od države in ga usmeriti v svet raziskovalcev. Želi se otresti privlačnosti vseh vrst, v katerih biva laž, prek stvarnosti pa se skriva resnico. Malevič pravi, da je utilitarni svet stvarnosti (stvar-tvar) našel svoje zatočišče v muzejih. Zato naj bi se otreseli tako muzejev kot predmetov, konec koncev tudi umetniških predmetov. Bivanje je za suprematiste le okostenela zavest, izražena v predmetnosti. V bistvu pa gre za čiščenje zavesti s pomočjo energetske ekonomije. Nova umetnost naj ne izzveni kot ideolška definicija. Ravno zato naj nova umetnost oblikuje - Nič. Zato naj postane brezpredmetna. Nič - je njen cilj! Ustvariti posebne oblike, oblike kot take, same po sebi.

 

Malevičeva kratka programska misel dneva: Ustvarjajmo Nič na takšen način, da ustvarjajmo suprematistične slike. S tem bomo vzpostavili vrednost oblik. Pozor, ne ustvarjati  predmetov zato, da bi nas obdajali. Temveč ustvarjati vrednost oblik kot takšnih!

 

Prvi poudarek: Ravno supremtizem je tisti, ki nas je usmeril v postgravitacijsko umetnost. V gravitacijsko točko Nič! Iz procesa izvzamemo dominanten plastičnen "atom", ki nosi sam po sebi informacijo o sistemu. Na tej točki se eskapološka umetnost Tadeja Droljca približa suprematistični misli, veliko prej kot konstruktivistični viziji. Čeprav je vse v njegovem softverskem jeziku podrejeno konstruktivistični točkovni triangularnosti. Ne moreš verjeti, kako nazorno poteka računalniški umetniški proces prostorskega, v finalu geološkega plastenja v umetnosti Tadeja Droljca. Gledamo navidezno geološko skorjo, ki se že v naslednjem trenutku razgali kot konstrukcija. Najvišja stopnja estetskega pri Tadeju Droljcu nastopi kot čista energetska sila. Ko se skorjenje razbije na prafaktorje in nastopi nov vektorjalni interval. Kdo bi si mislil, da bo v Ljubljani sto let kasneje vzniknilo logično nadaljevanje suprematistične in konstruktivistične projekcije. Tadej Droljc doseže posebne vrste avdiovizualen ritem, ko ni neskladja med razlikami, vse je ritmično uglašeno in skladno kot enoglasje množice. Enoglasje med točko in stotisoč točkami. Ko zvoki izginejo v skupnem ritmu. Za ta ritem pa potrebujemo svoje celovito telo, lahko bi rekli suprematistično telo.

 

Preskok v konstrutivizem: v nadaljevanju se je iz suprematizma razvil konstruktivizem, ki je imel za svoj cilj funkcionalno, ekonomično logiko. Konstruktivizem je cilj sam. Suprematizem pa je brez-ciljnost! Ne pozabimo, vse se začne v renesansi in njenemu izumu perspektive. Sebastiano Serlio zapiše o perspektivi: Prav tako ni razlike med prosojnim in trdim telesom, kakor ni razlike med skeletom mrtvega bitja brez mesa in tem istim človekom. Meso res pokrije skelet, toda skelet je še vdeno tam, čeprav prekrit. 

 

Softverska sodobnost in njena projekcija: Zmaga nad samimi oblikami estetike zagotavlja proizvajanje novih softverskih programov. Teorija: Komentar hoče poudariti napore sodobnih humanističnih znanstevnikov, da na novo potrdijo pomembnost proučevanja oblik in metod modernistične umetnosti, ki se je vzpostavila na začetku prejšnjega stoletja. V XXI. stoletju pa se ta logično nadaljuje kot visokomodernistični izraz. Izobrazba, ki jo dobimo na umetniških akademijah, ni uporabno čtivo, temveč preseganje duhovnih vsebin modernizma. Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe, pravi Hegel.

 

Drugi poudarek in spoznanje: Vedno znova bo potrebno braniti izume modernizma pred nacisti. Nič več ni samoumevno. Ne dotikajte se razsvetljenstva!

 

Ekonomija: Za Maleviča je ekonomija nova mera umetnosti. Nova mera! To nazorno vidimo v tekstu "O novih sistemih v umetnosti". Ekonomija je po Maleviču izvor delovanja, je izraz energetskega doživetja. Tudi stilno formacijo futurizem doživlja kot izraz energije v večnem gibanju. V traktatu Suprematizem Malevič vidi energetsko delovanje v neposredni zvezi z belim kvadratom. Malevič je raziskoval odnos energije in ekonomije, formuliranega v belem in črnem kvadratu. Osrednji primer ekonomije-energije je revolucija, ker je ravno ona tista, ki prenaša ekonomsko energijo v bodočnost. Eko/nomija. Hiša / urejanje.  Urejanje hiše in učenosti. Načrtovano je bilo, da bo prvi del traktata Svet kot brezpredmetnost izšel v zborniku GINHUK leta 1926. Ravno v letih 1924 do 1926, ko je bil on direktor. Toda leta 1926 so GINHUK ukinili, zbornik pa uničili. Borimo se proti terorju realnega.

 

Tretji poudarek: V pretoku časa se vzpostavi vrednost, v stvarnosti pa cena. Tako so danes Malevičeve oblike ocenjene z astronomskimi cenami. Poudarek je na besedi - atronomskimi, ne astrološkimi cenami. Ravno kapitalizem je tisti, ki operira z astrološkimi cenami, dokaz za to so njeni borzni lomi.

 

Kazimir Malevič, nas opozori Kornelija Ičin, pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

 

Osrednji in zadnji poudarek: Povratek k starim ekonomskim oblikam pomeni povratek k starim umetniškim oblikam! Zato so bedni tako kapitalisti kot nacisti. Ni povratka, dragi moji pasatisti! Pred nami so novi zvezdni trenutki. In končajmo s konceptom Nič, s citatom Kazimirja Maleviča: Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj. Vprašanja ne obstajajo, ker ni odgovorov v imenovanju narave, ona je svobodna v svojem niču, ona je osvobojena tako od sinteze kot analize, sinteza-analiza predsatvljajo popolnoma praktično spekulacijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489