Razkrivamo

Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu

Odkar živim v Franciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno kritičen in zahteven narod. Pritožujejo se čez posamezne zdravnike, bolnišnice, birokracijo, zahtevajo več denarja, protestirajo, demonstrirajo, stavkajo – toda temeljnih značilnosti svojega zdravstvenega sistema ne želijo spreminjati. Pravijo, da je nekje med socialističnim zdravstvenim sistemom in sistemom prostega trga zdravstvenih storitev. Je plod dela številnih generacij in upošteva glavne vrednote francoske družbe: humanizem, svobodo, enakost in solidarnost.  

16.12.2019 20:10
Piše: Andrej Vranič
Ključne besede:   Andrej Vranič   Francija   zdravstvo   Sécurite Sociale   CPAM   ZZZS   pacienti

Zdravnik v Franciji je dejansko v središču zdravstvenega procesa, nosilec zdravljenja in seveda odgovoren za njegov izid. Različne državne institucije skrbijo za to, da je odnos med pacientom in zdravnikom brez nepotrebnih administrativnih ovir ter za bolnika čimbolj olajšan.

Francozi se radi pohvalijo, da imajo dober zdravstveni sistem. Primerjalna klasifikacija zdravstvenih sistemov iz leta 2000 (do sedaj edina, opravljena s strani Svetovne zdravstvene organizacije), francoskega uvršča na prvo mesto - kar je sicer manj pomembno. Pomembneje je, da je velika večina Francozov s tem sistemom zadovoljna in nanj ponosna. Odkar živim v Franciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez zdravstveni sistem kot tak, čeprav so Francozi izredno kritičen in zahteven narod, verjetno najbolj kritičen sploh. Pritožujejo se čez posamezne zdravnike, bolnišnice, birokracijo, zahtevajo več denarja, protestirajo, demonstrirajo, stavkajo – temeljnih značilnosti sistema pa ne želijo spreminjati. Pravijo, da je nekje med socialističnim zdravstvenim sistemom (katerega  pomanjkljivosti poznamo) in sistemom prostega trga zdravstvenih storitev, nepravičnim do socialno šibkejših slojev. Vedo, da je del njihove kulture in da vsebuje tradicije večstoletne zgodovine - v Franciji zelo cenjenega podeželja, bogatega meščanstva, aristokracije in seveda francoske revolucije. Kot tak je plod dela številnih generacij in upošteva glavne vrednote francoske družbe: na eni strani humanizem, spoštovanje in svobodo posameznika, na drugi strani enakost in solidarnost.

 

Tako kot naš Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je v Franciji Sécurite Sociale oziroma CPAM (Caisse Primaire d'Assurance Maladie) tista, ki določa in financira "zdravstveno košarico". CPAM se financira iz davkov, podobno kot v Sloveniji je prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje odtrgana že pri delodajalcu od bruto plače. V preteklosti je imela CPAM velike izgube, v zadnjih letih pa blagajna v glavnem posluje pozitivno. Podobnost s slovenskim sistemom ni naključna in najverjetneje izvira iz jugoslovanske (srbske) navezanosti na Francijo. (Verjetno ena boljših stvari, ki smo jo Slovenci podedovali iz bivše države - in ravno zaradi tega tako težko spremenljiva.)

 

 

Svobodna konkurenca storitev

 

Za razliko od Slovenije pa CPAM še zdaleč ni edina zavarovalnica, ki financira zdravstvene storitve. V zdravstveni košarici je zajeto zdravljenje vseh težjih bolezni: zdravljenje v celoti za vse nujne primere, rakave bolezni in težje kronične bolezni. Zajeta je tudi osnovna cena operativnega zdravljenja in hospitalizacije. Prav tako je iz zdravstvene košarice v celoti krita cena dražjih zdravil, medtem ko so cenejša, pogosto (tudi nepotrebno) predpisovana nenujna zdravila financirana le delno. Tudi nekatere pogosto predpisane cenejše diagnostične preiskave (jemanje krvi, rentgensko slikanje pljuč in podobno) so krite le do dveh tretjin, ostalo krije dodatno zdravstveno zavarovanje. S prelaganjem manjšega dela stroškov zdravljenja na pleča bolnikov v obliki minimalne participacije se poskuša preprečiti posluževanja zdravstvenih storitev v primerih, ko to ni potrebno. V nasprotnem primeru, "ker je itak vse zastonj", bolniki prihajajo na preglede prepogosto, zahtevajo nepotrebne preiskave in so pomirjeni le, če domov odnesejo kakšen recept ali napotnico. V zdravstveno košarico niso vključene nadstandardne storitve (dodatno udobje v bolnišnicah), zobozdravstvene, oftalmološke in optične storitve. Prav tako vanjo niso vključene cene storitev v privatnem sektorju, ki jih izvajajo koncesionarji s pravico do zaračunavanja tržnih cen. V celoti je 78 % vseh zdravstvenih stroškov, ki v Franciji znašajo približno 3000 evrov na leto na pacienta, kritih s strani CPAM, 7% direktno iz žepa bolnikov, preostanek pa s strani dodatnih zavarovalnic.

 

Za razliko od ZZZS pa CPAM financira tudi zdravljenje pri zdravnikih zasebnikih in v zasebnih klinikah. Posledično zdravljenje pri zdravnikih zasebnikih ni dosegljivo le premožnejšim, kot je to v Sloveniji. CPAM pacientu povrne osnovno ceno določene zdravstvene storitve. Osnovne cene zdravstvenih storitev CPAM revalorizira vsako leto posebej in so določene v koncesijski pogodbi, ki velja pet let. Večina zdravnikov zasebnikov dela izključno na podlagi cen, ki jih določa socialno zavarovanje, se pravi na podlagi osnovne koncesije (sektor 1). Zdravniki z univerzitetno kariero, ki jim CPAM odobri koncesijo s prostimi honorarji (sektor 2), pa imajo pravico do zaračunavaja dodatnih honorarjev. Le-te krijejo dodatne zavarovalnice, ali pa jih bolniki plačajo iz lastnega žepa.

 

 

Dopolnilno (dodatno) zavarovanje

 

Dodatno zavarovanje ni obvezno, ponujajo ga številne dodatne zavarovalnice (t.i. mutuelles oz. vzajeme zavarovalnice) v zasebni lasti. Na trgu jih je trenutno približno 400 in si med seboj konkurirajo. Nekatere ponujajo nizke premije, druge višje, temu ustrezno pa je seveda kritje, ki ga povrnejo zavarovancem. V zadnjih letih postaja pravilo, da podjetja svojim uslužbencem plačajo dodatno zdravstveno zavarovanje kot neke vrste neobdavčen bonus. V večini zasebnih podjetjih je vključitev v dodatno zavarovanje tako obvezna in jo podjetje krije v celoti. Z vlaganjem v dobro dodatno zavarovanje ima pacient možnost, da si namesto boljšega avtomobila, večjega stanovanja ali počitnic raje zagotovi možnost dostopa do najdražjih zasebnih klinik. V nekaterih primerih, ko želi pregled pri točno določenem profesorju ali operacijo pri točno določenem kirurgu, bo sicer moral globoko seči v žep (tržne cene zdravstvenih storitev so lahko tudi nekajkrat višje od tistih v javnem sektorju). Vloga velikega števila dodatnih zavarovalnic je v tem, da z indirektnim pritiskom na ponudnike zdravstvenih storitev skrbijo za regulacijo cen v zasebnem sektorju.

 

Posebej je poskrbljeno za tiste z najnižjimi dohodki. Približno 5% populacije je pokritih s t.i. univerzalnim medicinskim kritjem, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo ljudem z rednim prebivališčem v Franciji, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja preko svojega delodajalca. Ti bolniki so upravičeni do pregleda v vseh zasebnih ambulantah po ceni osnovnega zdravstvenega zavarovanja, tako da dodatnega zavarovanja sploh ne potrebujejo.

 

 

45 % francoskih zdravnikov je zaposlenih, 55 % pa se odloči za t.i. svobodni (liberalni) poklic.

 

 

Bolnik v Franciji je svoboden in sam odloča o svojem zdravljenju. Iz tega neizogibno sledi, da se sam odloča, v kateri ustanovi in pri katerem zdravniku se bo zdravil. Bolniki se ne puščajo vplivati s strani medijev (ki sicer objavljajo klasifikacije zdravstvenih ustanov). Nikoli ni vprašanje, kdo je najboljši, saj Francozi avtoritet ne marajo. Pomembna je možnost zbire. Za določeno ustanovo ali določenega zdravnika se bolnik odloči iz različnih, ponavadi subjektivnih razlogov. Zelo pomembno je mnenje izbranega osebnega zdravnika, najpomembnejši pa je seveda tisti prvi stik, pogovor z zdravnikom. Bolniki radi poiščejo drugo ali tretje mnenje. Zdravnik nikoli ni avtoriteta, ampak le svetuje in pomaga po svojih najboljših močeh. Posledično tudi nošenje bele halje v ambulanti ni obvezno, uniforma v bolnišnicah pa je omejena na belo haljo, pogosto tako s kratkimi rokavi.

 

 

Pariz ima osem UKC-jev

 

Razlogi, da se bolniki kljub temu, da je na voljo kvaliteten, brezplačen in vsem dostopen javni zdravstveni sistem, odločajo za izbiro zasebnih ponudnikov, so različni. Včasih gre za nekoliko krajše čakalne vrste, čeprav ponavadi le v merilu dni ali tednov. Pogosto gre za krajevni dejavnik, bližino doma in svojcev, lažjo dostopnost. V zasebnih ustanovah so bolnikom pogosto (a ne vedno) na voljo bolje opremljene operacijske dvorane, udobnejše čakalnice, lepše sobe, prijaznejše osebje. Zelo pomemben je osebni pristop - pričakovanje, da bo zdravnik zasebnik bolj zavzet za bolnika in da mu bo posvetil več časa in pozornosti. Pomembna je tudi želja po intimnejši obravnavi, diskretnosti, večje fleksibilnosti glede izbire datuma operacije, izbire sobe, torej tega da bolnik ni le številka in da se ne počuti "kot v tovarni". Dejansko zasebne ustanove kljub zvenečim imenom niso vedno kvalitetnejše od javnih, res pa ob zdravnikovi osebni odgovornosti za storitev pogosto nudijo zavzetejši pristop. Številni bolniki se seveda raje odločajo za zdravljenje v univerzitetnih institucijah - v Parizu si med sabo konkurira osem univerzitenih kliničnih centrov. 

  

S kliniko v Franciji poimenujemo ustanovo, ki je manjša od bolnišnice, v njej ponavadi ni oddelka intenzivne terapije, pogosto pa je prisoten operacijski blok. Poleg zasebnih kirurško-porodnih klinik, kjer opravijo približno polovico vseh kirurških posegov in tretjino porodov, so zelo pomembne negovalne klinike. Te zagotavljajo kasno pooperativno oskrbo operirancev, pa tudi internistično zdravljenje geriatričnih bolnikov. Gre za majhne zasebne ustanove z nekaj zaposlenimi splošnimi zdravniki in približno 200 posteljami. Takih ustanov je veliko in si med sabo konkurirajo, zato ponavadi ni težko dobiti proste postelje za bolnika, ki po operaciji rabi še nekaj tednov nege, da povsem okreva.

 

 

Polovica svobodnih zdravnikov

 

45 % francoskih zdravnikov je zaposlenih, 55 % pa se odloči za tako imenovan svobodni (liberalni) poklic. Prav tako je v svobodnem poklicu 20 % medicinskih sester (medicinske sestre v Franciji pridobijo ta naziv po končani triletni visoki šoli). Vzroki, da se zdravniki odločijo za poklic svobodnega zdravnika, so različni: svobodno razpolaganje s časom, novi poklicni izzivi, denar, že utečena praksa v družini, naveličanost z akademskim sistemom, možnost proste asociacije s kolegi.

 

Koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko pridobi vsak zdravnik, ki ima potrebne kvalifikacije. Vpisan mora biti v zbornico, ki je odgovorna za skladnost njegovih diplom. Ko se nekega dne odloči, da bo postal svobodni zdravnik (ne glede na to, ali je zaposlen ali ne), pošlje obvestilo zbornici, da z določenim datumom odpira svojo privatno prakso na določenem naslovu. Na ta način postane svobodni zdravnik in na trgu zdravstvenih storitev prične prosto konkurirati javnim zdravstvenim ustanovam. Odpre ambulanto doma ali pa najame prostore in prične v njih sprejemati bolnike. Ambulantno zdravstveno dejavnost lahko opravlja v skoraj vseh prostorih, velikih zahtev ni (čakalnica, wc, dostop za invalide). Delovnih izkušenj ne potrebuje, je pa res, da se predvsem pri bolnišničnih (sploh kirurških) specialnostih za svobodni poklic odločajo v glavnem specialisti z 10 do 20-letno kariero in izkušnjami. Anesteziologi, ginekologi in kirurgi sklenejo pogodbo z eno ali več klinikami, da lahko v njih izvajajo operativno dejavnost. Obvezno je zavarovanje za primer strokovne napake.

 

 

Zelo močna je vloga izbranih osebnih zdravnikov, od katerih jih je velika večina samozaposlena in ima koncesijo. 

 

Če je zdravnik hkrati v delovnem razmerju z javno ali zasebno bolnišnico, mora od nje dobiti soglasje za hkratno delo svobodnega zdravnika. Bolnišnici je ponavadi v interesu, da zdravnika zasebnika vsaj delno ohrani med zaposlenimi, seveda za manjšo plačo in z zagotovili, da ne bo prelivanja bolnikov v druge ustanove. Soglasje delodajalca je permanentno in ga ni treba obnavljati, s tem je mobing onemogočen. (Mimogrede, tudi akademskih naslovov tukaj ni treba obnavljati.)

  

Zdravniška zbornica o začetku izvajanja zdravnikove zasebne dejavnosti obvesti CPAM, ki stopi v stik z zdravnikom in mu ponudi koncesijo. Velika večina zdravnikov ponujeno koncesijo sprejme. Osnovno koncesijo (sektor 1) lahko dobi vsak zasebnik, koncesijo s prostimi honorarji (sektor 2) pa le zdravniki z univerzitetno kariero. V sektorju 3 so zdravniki brez koncesije, ki delajo le na podlagi tržnih cen. Za administrativno kontrolo je zadolžena CPAM, ki zdravnike spremlja in jim svetuje pri odprtju ambulante. 

 

Že na dan odprtja svoje ambulante lahko zdravnik sprejme prve bolnike. Izdaja jim recepte (ki jih lahko sam natisne), napotnice (ki jih prav tako lahko natisne sam) in potrdila o bolniški odsotnosti za delodajalca (na obrazcih CPAM). Storitev pregleda bolniki poravnajo s kartico socialnega zavarovanja (pri osnovni koncesiji je to vse), dodatne honorarje pa založijo iz svojega žepa in jim ga kasneje povrnejo dodatne zavarovalnice.

 

Zelo močna je vloga izbranih osebnih zdravnikov, od katerih jih je velika večina samozaposlena in ima koncesijo. Povprečni osebni zdravnik ima približno 800 do 900 bolnikov. Sprejema jih v svoji ordinaciji (sploh na podeželju je to pogosto v domači hiši) in po potrebi napoti k specialistu. Mnenje osebnega zdravnika je zelo cenjeno in spoštovano tako s strani bolnikov kot s strani kolegov specialistov. Napotnica splošnega zdravnika za pregled pri specialistu ni obvezna, je pa povrnitev stroškov pregleda bolniku s strani zavarovalnice za nekaj evrov višja, če jo bolnik ima. Pogosto se kabineti osebnih zdravnikov združujejo in povezujejo s specialisti, tako da nastajajo majhni zasebni "zdravstveni domovi". Tja pacienti radi hodijo, saj imajo v eni stavbi na kupu več specialistov in pogosto hkrati tudi fizioterapevtske, osteopatske in sestrske storitve. Bolniki se na pregled naročajo preko spletnega portala doctolib, ki je za uporabnike brezplačen, za ponudnike zdravstvenih storitev pa plačljiv.

 

 

Biti zdravnik v Franciji

 

Zdravnik v Franciji je dejansko v središču zdravstvenega procesa, nosilec zdravljenja in seveda odgovoren za njegov izid. Različne državne institucije skrbijo za to, da je odnos med pacientom in zdravnikom brez nepotrebnih administrativnih ovir ter za bolnika čimbolj olajšan. Izraz svobodni zdravnik seveda ne pomeni, da lahko "svobodni" zdravnik dela, kar hoče, ampak to, da je samozaposlen, svobodno razpolaga s svojim časom in prosto sklepa pogodbe s klinikami. Svoje storitve ponuja bolnikom, ki lahko do njega prosto dostopajo. Država skrbi za to, da je zdravstvena služba vzpostavljena na vsem njenem teritoriju, da je dostopnost dobra in da ne prihaja do finančnih zlorab. HAS (Haute Autorite de Santé) kot najvišji zdravstveni organ v državi zasebnikom in ustanovam podeljuje akreditacije, s katerimi potrjuje visoko raven kvalitete zdravstvenih storitev. Kvaliteto zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju sicer kontrolirajo regionalne agencije za zdravje (Agence Régionale de Santé oz. ARS), na katere se lahko obrnejo bolniki. ARS lahko posamezniku ali ustanovi v primeru hudih nepravilnosti trajno ali začasno prepove opravljanje določene zdravstvene dejavnosti.

 

Doc. dr. Andrej Vranič, svobodni nevrokirurg, Evropska bolnišnica, Pariz.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
4
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,812
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,551
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,200
05/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,400
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,297
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,137
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,235
09/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,317
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,177