Komentar

Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam

Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Veliko Britanijo. Morda se bo celo EU poskušala demokratično reformirati in začela poslušati ljudi, vendar nisem prepričan, ker se zdi, da želi Macron samo voditi, za Merklovo pa se zdi, da noče plačati. Po brexitu vsaj ne bomo kot kakšna totalitarna država dobivali toliko EU propagandnega gradiva v naše šole.

22.12.2019 23:59
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   brexit   volitve   Velika Britanija   Simon Richards   Evropska unija   EU   Bruselj   elite   Škotska   periferija

"Odkrito lahko povem, da nikoli nisem podvomil v britansko javnost – izredne, navadne, domoljubne britanske volivce, ki so imeli pogum, da so vstali proti moči svetovne elite in leta 2016 glasovali za brexit."

(Simon Richards, The Freedom)

Zadnje britanske volitve niso bile samo zaradi brexita, čeprav je predstavljal velik del razlog zanje. Ključna gonila sila je bil duh demokracije, zato je bil prvotni referendumski slogan pristašev Leave (odhod) "Povrnimo nadzor" tako močan. Moč morajo imeti volivci, ne pa neka neizvoljena skupina birokratov v Bruslju. Med volitvami se je veliko vernikov v taboru Remain (ostanimo) pridružilo nekonservativnim strankam, a na splošno so glasovi pristašev Leave prešli od laburistov h konservativni stranki. Majhen odstotek nekaterih konservativnih volivcev se je zlasti na jugovzhodu preusmeril k liberalnim demokratom, ki so fanatični podporniki EU. Po referendumu so Britanci zelo zamerili politikom, ki so obljubili, da bodo spoštovali rezultat, potem pa so se šli igrice, kar je izpadlo nedemokratično. Pogosto je ljudje s celine težko razumejo ta skoraj metafizični občutek, ki ga imajo Britanci za demokracijo. Mar je, kot pravijo, "že v materinim mleku"?

 

Sekundarna sila je bila odkrita marksistična politika vodstva laburistične stranke, v kateri so prevladovali levičarski sindikati, za katere se je zdelo, da jih je navdihnila Venezuela; vsi vemo, kaj se je zgodilo tam. To je povzročilo dve stvari: prvič, uničilo je enotnost v laburistični stranki in, drugič, izgubili so velik del glasov mlajših modrih ovratnikov, ki jih nikakor ni prepričala vpletenost sindikatov v politiko, kakor tudi glasove starejših modrih ovratnikov, ki se spominjajo komunistov in marksističnih agitatorjev v šestdesetih in sedemdesetih letih.

 

Tretjič, številni so imeli močan občutek, da je tako imenovana elita želela razveljaviti glasovanje, tako da so tisti, ki so leta 2016 glasovali za izstop, okrepili svoja stališča in glasovali za konservativce. Poleg tega je vse razpravljanje v zadnjih treh letih pomenilo, da žalitve s strani pripadnikov obstanka v EU, ki jih pristaši izhoda niso razumeli, ni bilo več moč prenašati. Spet je bil volilni slogan konservativne stranke "Opravimo z brexitom" zelo močno demokratično sporočilo. Kot za zapisal Simon Richards iz združenja The Freedom

 

"Odkrito lahko povem, da nikoli nisem podvomil v britansko javnost – izredne, navadne, domoljubne britanske volivce, ki so imeli pogum, da so vstali proti moči svetovne elite in leta 2016 glasovali za brexit. Oni – mi – smo morali zadnjih nekaj let trpeti sramotno ravnanje s strani levičarske, protibritanske, velemestne elite, zagovornice obstanka v EU. Pripadniki ostanka, ki so poskušali ogoljufati zagovornike brexita, za katerega so glasovali, so imeli te volivce za nore. Zdaj je Britanija ponovno glasovala za brexit. Čas je, da je velemestna elita to dojela." 

 

Rezultat na Škotskem je zmeden in ga ne bi smeli razumeti kot veliko podporo EU, kajti kar se je zgodilo, se je zaradi tega, ker je lojalistična Škotska nacionalna stranka (čeprav so nekateri evroskeptiki) ostala pri svojem, pridružili so se jim tudi zagovorniki ostanka iz vrst škotskih laburističnih in konservativnih volivcev. To nikakor ne pomeni, da bi Škoti naslednjič glasovali za izstop iz Združenega kraljestva. Preveč koristi imajo, ki jih ne bi nadomestila radodarnost EU. Ironično je misliti, da bi Škoti, ki želijo neodvisnost, tvegali z EU in imeli manj moči, kot jo imajo zdaj. 

 

Lahko je pozabiti, zakaj so deli Anglije in Walesa zunaj jugovzhoda države tako nepopustljivi glede željenega odhoda iz EU. Od članstva v EU imajo bore malo koristi in so pravi dokaz, da so napovedi iz sedemdesetih let, da bo največji BDP skoncentriran v "zlatem območju", ki ga ekonomisti različno opredeljujejo kot širše območje Londona, Amsterdama, Münchna, Milana in Pariza. Ekonomisti so tudi napovedali, da bodo območja na periferiji EU prikrajšana in socialno ogrožena. Volivci izven jugovzhoda tudi zamerijo (Združeno kraljestvo je glavni plačnik v EU), da so bile velike vsote porabljene za infrastrukturo ipd. v novih članicah, zato je moralo Združeno kraljestvo za svoje regije več potrošiti. Nenazadnje, ravnanje EU v pogajanjih o brexitu in nadaljnja prizadevanja Bruslja za izgradnjo imperija je utrdilo protievropska stališča. 

 

Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Veliko Britanijo. Morda se bo celo EU poskušala demokratično reformirati in začela poslušati ljudi, vendar nisem prepričan, ker se zdi, da želi Macron samo voditi, za Merklovo pa se zdi, da noče plačati. Po brexitu vsaj ne bomo kot kakšna totalitarna država dobivali toliko EU propagandnega gradiva v naše šole.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
18
10.04.2020 01:45
Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda ( vir), v ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
14
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,250
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,993
03/
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
Milan Gregorič
Ogledov: 1,420
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,360
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,424
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,271
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,660
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 1,038
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,096
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,080