Komentar

Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista

Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče za umetnost in medije) v Karlsruheju na simpoziju Sonic Eksperimments Telemmmatics. Vzrok pa je njegov trud, da se kardinalni nevroni Ljubljane razvijejo v tehno-občutljivo in etično naravnano metropolo.

21.12.2019 17:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Luka Frelih   telematika   Ljudmila   Marko Peljhan   Vuk Čosić   umetnost   ZKM   Središče za umetnost in medije   Creative Commons   Laszlo Moholy-Nagy

Foto: Wikimedia Commons

Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

In spet smo pri umetniku Laszlu Moholy-Nagyu. Za hip smo pogledali v njegovo umetninško delo Telefonska slika iz leta 1923. Trenutek ali dva in pogled smo oddaljili stran od njega. Hiter očesni zasuk in že smo v telematični umetnosti XXI. stoletja. To je umetnost, ki za svoj medij uporablja računalniško posredovana telekomunikacijska omrežja. Telematična tehnologija je tista, ki izziva v človeku interaktivnost. Tako, da lahko telematično umetnost imenujemo tudi interaktivna umetnost.

 

 

FRIDA - V.

 

Za telematično umetnost je značilno sodelovanje večjega števila umetnikov, ki so prostorsko razmeščeni! Tako se fizično oddaljeni akterji srečajo v skupnem estetskem dogodku. Za tiste, ki se še niso srečali s telematično umetnostjo, bom navedel primer iz simpozija v Karlsruheju: koncert, ki je bil v ZKM, je istočasno potekal še v Parizu in Atenah. Umetniki so imeli vsak svojo vstopno video točko in zvočno linjo, ki so jo sledili. Drug drugemu so se predajali. Posredovali so si zvoke, ki so si jih potem povratno organizirali oziroma so jih mutirali. Koncert je potekal v telematičnem prepletu pred tremi avditoriji istočasno. Rezultat pa je bil skupno glasbeno delo!

 

Telematična konfiguracija: Telematika omogoča sotočje elektronskih zvočnosti in tisočerih konceptov v veletok novoveške eksperimentalnosti. Da, Luka Frelih je najprej heker! Na svetu sta dve generalni ideji o hekerjih: so hekerji, ki se zmagoslavno prebijejo v strogo varovan virtualni prostor Sistema. Tam ga s sekirico na stotinah koncev presekajo tako, da ga dotolčejo in mu sesujejo njegovo grdoto.

 

So pa tudi druge vrste hekerjev, ki so mi veliko bližje. Takšen je Luka Frelih! S svojimi sekiricami se prebijejo v varovane virtualne prostore totalitete. V digitalnem trebuhu sistem natančno proučijo. V njem poiščejo rešitve, ki so smiselne za vse človeštvo, vsekakor pa ne (samo) za državo. Po zaključnih spoznanjih jim na novo, predvsem etično kodirano povežejo izbrane koordinate. Shekajo jih tako, da postane sistem javen, smiselen in vsem koristen v skladu z razsvetljensko idejo svobode, javnosti in transparentnosti.

 

 

FRIDA - VI.

 

Luka Frelih je najprej heker, takoj zatem pa programer softverjev. Zadnje dve leti se intenzivno srečujeva, poznava pa se že skoraj četrt stoletja. Je personficirana zgodovina Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost skozi povezovanje polj umetnosti in tehnologije. Ravno z open source pristopom goji inovativno okolje za interdisciplinarne projekte. Luka Frelih je predvsem softverski umetnik.

 

Ljudmila je nevidni kolegij, ki je bil ustanovljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Luka Frelih je skupaj z Markom Peljhanom in Vukom Čosićem soustanovil Ljudmilo. Marko Peljhan se je v tem času vzpostavil kot telematični, Vuk Čosić pa kot internetni umetnik. Povejmo ob rob, da je internetna umetnost v vmesnem času metodološko sestopila in zavestno prestopila v svet novih strategij. Čeprav Luka Frelih tega zagotovo tega ne misli sam, menim, da je ravno on Ljudmilin poetični generator, ki vse znova in znova prestavi in ponovno kontekstualizira. Povzamimo na hitro Ljudmilino zgodovino glede na njen prostor delovanja: konstitutiva faza se je začela v KUD France Prešeren, sledila je šentviška faza, zatem faza na Rimski cesti, vmesno obdobje na Metelkovi in zadnje, peto obdobje, ki se je zgostilo na Slovenski cesti. V vseh obdobjih je bil Luka Frelih eden od njenih osrednjih akterjev. Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista.

 

Nekaj besed o Središču za umetnost in medije (ZKM) kjer je že daljši čas direktor, erudit Peter Weibel: V ZKM potekajo najsodobneješe raziskave, ki največkrat rezultirajo v estetskih oblikah. Vsaj tako pomembne so kot tiste na zgodovinskem Bauhausu. Izhajajo pa iz popolnoma drugačnih izhodišč. ZKM je predvsem inštitut za postdoktorske študije, poleg tega je še muzej elektronske in medijske umetnosti, v bistvu pa je arhiv. Tudi zato je bilo pomembno, da je Luka Frelih na simpoziju informiral najmlajšo zainteresirano javnost o razvoju digitalne umetnosti v Ljubljani v kontekstu svetovnega mreženja. ZKM je prostor, v katerem med drugim razvijajo kritično mišljenje o medijih. V ZKM je vidno, da v umetnosti ni več scene, ampak mreža. Luka Frelih se je tega dejstva zavedal že v prejšnjem stoletju. Vedel je, da umetnost zahteva aktivno udeležbo tistega, ki vstopi v mrežo. Mreženje predstavlja najsodobnejšo paradigmo človekovega medsebojnega delovanja. Vključuje vse točke v sistemu, ki proizvajajo smisle.

 

 

FRIDA - VII.

 

Luka Frelih je najprej nosilec digitalnih informacij. Je Bit sam. On sam je mreža avantgardne umetnosti ob koncu XX. in na začetku XXI. stoleja. Luka Frelih je mega mreža, ki je, paradoksalno, tiha in občutljiva. Natančno razume nujnost, da mora umetnik prispevati svoj delež k urejanju družbe. To lahko dela z razumevanjem tistega, kar tehnološki razvoj ponuja, ko nas vabi v telematični objem.

 

Opažanje: vsi, čisto vsi v Ljudmilinem krogu so proti vojaškim in kapitalističnim aplikacijam.

 

Najbrž bralci portala+ že veste, da se mi kultura upira. Le pri Luki Frelihu se mi kultura ne upira. On je tisti, ki razvija digitalno kulturo. Razviti in razumeti želi softversko kulturo ter jo širiti brez kapitalskih patologij. CC. Creative Commons. (Creative Commons je neprofitna organizacija, ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim za legalno razširjanje in uporabo. Projekt ponuja licence, ki natančno opredeljujejo pogoje uporabe del). Takšno kulturo občudujem. Luka Frelih je človek - digitalna kultura. Z njo odpira bivanjske vzorce, konstruktivno kulturno vizijo prihodnosti, odprto za čisto vse. To je njegovo poslanstvo.

 

Sintetični pogledi in etični vzgibi: Telekomunikacijske tehnologije širijo mrežno zavest, ki je večja od njenih delov. Širijo javne prostore. Organizirajo jih v ultrastabilne prostore. Že celo stoletje je minilo od tega, ko je umetnik proizvajal svetu skrivnostne atmosfere. Že zdavnaj je izginil svet, kjer se je moral umetnik držati drže umetnika. Umetnik danes želi vsa svoja spoznanja deliti z večinskim svetom. Ravno Ljudmilina projekcija je tista, ki je proizvedla sedanjost. Njena meta-perspektiva je bila sposobna utelešati paradokse in ne dopustiti preproščine.

 

Kardinalni nevroni in etične kode:

 

 

FRIDA - VIII.

 

Z računalniško umetnostjo je svet mogoče popolnoma nanovo proizvesti, ne pa ga samo opazovati in kritično komentirati. Vsi vidimo z lastnimi očmi, kako se veča in veča vloga interneta v vseh sferah življenja, vidmo ogromen val novih oblik. Pred nami je najnovejši vznik umetnosti. Zato je vedno širše področje interaktivne umetnosti. Telematska umetnost je že postavila svoje estetske zahteve. Računalnik pa je orodje za ojačitev inteligence, tudi umetniške. Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.956
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.156
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.286
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.204
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060