Komentar

Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista

Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče za umetnost in medije) v Karlsruheju na simpoziju Sonic Eksperimments Telemmmatics. Vzrok pa je njegov trud, da se kardinalni nevroni Ljubljane razvijejo v tehno-občutljivo in etično naravnano metropolo.

21.12.2019 17:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Luka Frelih   telematika   Ljudmila   Marko Peljhan   Vuk Čosić   umetnost   ZKM   Središče za umetnost in medije   Creative Commons   Laszlo Moholy-Nagy

Foto: Wikimedia Commons

Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

In spet smo pri umetniku Laszlu Moholy-Nagyu. Za hip smo pogledali v njegovo umetninško delo Telefonska slika iz leta 1923. Trenutek ali dva in pogled smo oddaljili stran od njega. Hiter očesni zasuk in že smo v telematični umetnosti XXI. stoletja. To je umetnost, ki za svoj medij uporablja računalniško posredovana telekomunikacijska omrežja. Telematična tehnologija je tista, ki izziva v človeku interaktivnost. Tako, da lahko telematično umetnost imenujemo tudi interaktivna umetnost.

 

 

FRIDA - V.

 

Za telematično umetnost je značilno sodelovanje večjega števila umetnikov, ki so prostorsko razmeščeni! Tako se fizično oddaljeni akterji srečajo v skupnem estetskem dogodku. Za tiste, ki se še niso srečali s telematično umetnostjo, bom navedel primer iz simpozija v Karlsruheju: koncert, ki je bil v ZKM, je istočasno potekal še v Parizu in Atenah. Umetniki so imeli vsak svojo vstopno video točko in zvočno linjo, ki so jo sledili. Drug drugemu so se predajali. Posredovali so si zvoke, ki so si jih potem povratno organizirali oziroma so jih mutirali. Koncert je potekal v telematičnem prepletu pred tremi avditoriji istočasno. Rezultat pa je bil skupno glasbeno delo!

 

Telematična konfiguracija: Telematika omogoča sotočje elektronskih zvočnosti in tisočerih konceptov v veletok novoveške eksperimentalnosti. Da, Luka Frelih je najprej heker! Na svetu sta dve generalni ideji o hekerjih: so hekerji, ki se zmagoslavno prebijejo v strogo varovan virtualni prostor Sistema. Tam ga s sekirico na stotinah koncev presekajo tako, da ga dotolčejo in mu sesujejo njegovo grdoto.

 

So pa tudi druge vrste hekerjev, ki so mi veliko bližje. Takšen je Luka Frelih! S svojimi sekiricami se prebijejo v varovane virtualne prostore totalitete. V digitalnem trebuhu sistem natančno proučijo. V njem poiščejo rešitve, ki so smiselne za vse človeštvo, vsekakor pa ne (samo) za državo. Po zaključnih spoznanjih jim na novo, predvsem etično kodirano povežejo izbrane koordinate. Shekajo jih tako, da postane sistem javen, smiselen in vsem koristen v skladu z razsvetljensko idejo svobode, javnosti in transparentnosti.

 

 

FRIDA - VI.

 

Luka Frelih je najprej heker, takoj zatem pa programer softverjev. Zadnje dve leti se intenzivno srečujeva, poznava pa se že skoraj četrt stoletja. Je personficirana zgodovina Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost skozi povezovanje polj umetnosti in tehnologije. Ravno z open source pristopom goji inovativno okolje za interdisciplinarne projekte. Luka Frelih je predvsem softverski umetnik.

 

Ljudmila je nevidni kolegij, ki je bil ustanovljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Luka Frelih je skupaj z Markom Peljhanom in Vukom Čosićem soustanovil Ljudmilo. Marko Peljhan se je v tem času vzpostavil kot telematični, Vuk Čosić pa kot internetni umetnik. Povejmo ob rob, da je internetna umetnost v vmesnem času metodološko sestopila in zavestno prestopila v svet novih strategij. Čeprav Luka Frelih tega zagotovo tega ne misli sam, menim, da je ravno on Ljudmilin poetični generator, ki vse znova in znova prestavi in ponovno kontekstualizira. Povzamimo na hitro Ljudmilino zgodovino glede na njen prostor delovanja: konstitutiva faza se je začela v KUD France Prešeren, sledila je šentviška faza, zatem faza na Rimski cesti, vmesno obdobje na Metelkovi in zadnje, peto obdobje, ki se je zgostilo na Slovenski cesti. V vseh obdobjih je bil Luka Frelih eden od njenih osrednjih akterjev. Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista.

 

Nekaj besed o Središču za umetnost in medije (ZKM) kjer je že daljši čas direktor, erudit Peter Weibel: V ZKM potekajo najsodobneješe raziskave, ki največkrat rezultirajo v estetskih oblikah. Vsaj tako pomembne so kot tiste na zgodovinskem Bauhausu. Izhajajo pa iz popolnoma drugačnih izhodišč. ZKM je predvsem inštitut za postdoktorske študije, poleg tega je še muzej elektronske in medijske umetnosti, v bistvu pa je arhiv. Tudi zato je bilo pomembno, da je Luka Frelih na simpoziju informiral najmlajšo zainteresirano javnost o razvoju digitalne umetnosti v Ljubljani v kontekstu svetovnega mreženja. ZKM je prostor, v katerem med drugim razvijajo kritično mišljenje o medijih. V ZKM je vidno, da v umetnosti ni več scene, ampak mreža. Luka Frelih se je tega dejstva zavedal že v prejšnjem stoletju. Vedel je, da umetnost zahteva aktivno udeležbo tistega, ki vstopi v mrežo. Mreženje predstavlja najsodobnejšo paradigmo človekovega medsebojnega delovanja. Vključuje vse točke v sistemu, ki proizvajajo smisle.

 

 

FRIDA - VII.

 

Luka Frelih je najprej nosilec digitalnih informacij. Je Bit sam. On sam je mreža avantgardne umetnosti ob koncu XX. in na začetku XXI. stoleja. Luka Frelih je mega mreža, ki je, paradoksalno, tiha in občutljiva. Natančno razume nujnost, da mora umetnik prispevati svoj delež k urejanju družbe. To lahko dela z razumevanjem tistega, kar tehnološki razvoj ponuja, ko nas vabi v telematični objem.

 

Opažanje: vsi, čisto vsi v Ljudmilinem krogu so proti vojaškim in kapitalističnim aplikacijam.

 

Najbrž bralci portala+ že veste, da se mi kultura upira. Le pri Luki Frelihu se mi kultura ne upira. On je tisti, ki razvija digitalno kulturo. Razviti in razumeti želi softversko kulturo ter jo širiti brez kapitalskih patologij. CC. Creative Commons. (Creative Commons je neprofitna organizacija, ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim za legalno razširjanje in uporabo. Projekt ponuja licence, ki natančno opredeljujejo pogoje uporabe del). Takšno kulturo občudujem. Luka Frelih je človek - digitalna kultura. Z njo odpira bivanjske vzorce, konstruktivno kulturno vizijo prihodnosti, odprto za čisto vse. To je njegovo poslanstvo.

 

Sintetični pogledi in etični vzgibi: Telekomunikacijske tehnologije širijo mrežno zavest, ki je večja od njenih delov. Širijo javne prostore. Organizirajo jih v ultrastabilne prostore. Že celo stoletje je minilo od tega, ko je umetnik proizvajal svetu skrivnostne atmosfere. Že zdavnaj je izginil svet, kjer se je moral umetnik držati drže umetnika. Umetnik danes želi vsa svoja spoznanja deliti z večinskim svetom. Ravno Ljudmilina projekcija je tista, ki je proizvedla sedanjost. Njena meta-perspektiva je bila sposobna utelešati paradokse in ne dopustiti preproščine.

 

Kardinalni nevroni in etične kode:

 

 

FRIDA - VIII.

 

Z računalniško umetnostjo je svet mogoče popolnoma nanovo proizvesti, ne pa ga samo opazovati in kritično komentirati. Vsi vidimo z lastnimi očmi, kako se veča in veča vloga interneta v vseh sferah življenja, vidmo ogromen val novih oblik. Pred nami je najnovejši vznik umetnosti. Zato je vedno širše področje interaktivne umetnosti. Telematska umetnost je že postavila svoje estetske zahteve. Računalnik pa je orodje za ojačitev inteligence, tudi umetniške. Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
16
10.04.2020 01:45
Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda ( vir), v ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
14
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,250
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,992
03/
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
Milan Gregorič
Ogledov: 1,374
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,353
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,424
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,269
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,650
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 1,038
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,096
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,073