Komentar

Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu

Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki postane travmatičen spomin. Sam sem gledal na delu zlo; neenakost v smrti. Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu, ki je skrivala grobišča svojih nasilno odstranjenih nasprotnikov. Takoj po njenem razpadu sem videl družbo, ki je s pomočjo teatroloških problemov zasejala nacionalno nasilje. Predvsem z izbrisom moderne identitete.

28.12.2019 20:46
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antigona   Ojdip   civilizacija   grob   Kreon   Jean Anouilh

Tam, kjer se pretvarjajo, tam lažejo o preteklih dogodkih, tam proizvajajo zlo. Pretvarjanje uničuje strukturo skupnosti. Nagledal sem se tega v zadnjih treh desetletjih. Množico izobražencev, ki so izdali etično, ki so izdali kozmično.

Sem eden tistih, ki prisega na lepoto formule in na formalizme! Dramski tekst je zagotovo najvišja stopnja formuliranja človeškega. Današnji komentar je ponovno posvečen Antigoni. Predsvem je Antigona mlado, zelo mlado dekle! Pred vami je tekst o prevajalskem dosežku in izjemnem spremnem besedilu, posvečenem Antigoni, dramatika Jeana Anouilha. Praizvedba predstave je bila leta 1944 v pariškem nacističnem protektoratu. Nikakor vas ne mislim globinsko povezovati z manjkajočim členom, ki se je šele pred kratkim vzpostavil med Anouilhovo in Smoletovo Antigono kot njeno mlajšo vzporednico. Še manj pa si želim pred vami obnavljati impresivno analitično refleksijo Anouilhove Antigone Janeza Pipana, ki je objavljena na stopetnajstih straneh knjige. Dejstvo pa je, da vas želim opozoriti na založniški dosežek, ki je izšel v obnovljeni zbirki Vezana beseda pri Slovenski matici v Ljubljani. Zahtevni prevod je delo Aleša Bergerja. Današnje besedilo pa je bolj obsesivni zaznamek kot komentar teme, ki me desetletja zasleduje.

 

Na začetku se spomnimo na Antigonin mit s pomočjo Jeana Anouliha: Antigona se začne v trenutku, ko sta se Ojdipova sinova Eteokel in Polinejk, ki bi morala vsak po eno leto vladati Tebam, spoprijela in pobila pred mestnim obzidjem, potem ko starejši Eteokel ob koncu prvega leta bratu ni hotel predati oblasti. Sedem tujih princev, ki jih je bil Polinejk pridobil na svojo stran, je bilo premaganih pri sedmih tebanskih vratih. Zdaj je mesto rešeno, sovražna brata sta mrtva, in Kreon, kralj, je ukazal, da bo Eteokel, dobri brat, slavnostno pokopan, Polinejk pa____upornik in baraba, bo ostal neobjokovan in brez groba___.

 

Na tem mestu nastopi Antigona, ki se sooči s kraljem, z lastnim stricem Kreonom. Gledamo proces fortifikacije Kreona (red-totaliteta-zakon-zaščita-obramba). Kreon postane neomajna trdnjava (suvrenost- trdnjava-država). Kategorično nastopi proti Antigonini načelni komemorativni drži. V Kreonovih replikah ni vzvišenega poslanstva, je le politično, krvno, družinsko poslovanje! Navkljub dejstvu, da si tega nikakor ne želi, mora represivno nastopiti proti Antigoni. V njej pa gledamo nujnost, ki jo žene, gledamo obrednost, ki jo vodi. Antigona zastopa enakost v smrti!

 

Tako smo končno v slovenščini po Sofoklesovi Antigoni dobili Anouihovo različico. Dobili smo na novo povezane besede v tragično zaporedje. Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Tragedija Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki postane travmatičen spomin. Tragična protagonistka, ki iz davno minulih (mitskih) dni prihaja v našo modernistično zavest. Poje nam ritmizirano pesem o polomu človeškosti. 

 

Sam sem gledal na delu zlo; neenakost v smrti. Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu, ki je skrivala grobišča svojih nasilno odstranjenih nasprotnikov. Takoj po njenem razpadu sem videl družbo, ki je s pomočjo teatroloških problemov zasejala nacionalno nasilje. Predvsem z izbrisom moderne identitete.

 

Po branju Anouihove različice bi lahko tragedijo naslovil Kreon. Janez Pipan zapiše: "Ne moremo pa trditi, da je Anouilh napisal nekakšno fašistično Antigono, nasprotno, z Lacanom bi lahko rekli, da je napisal 'Antigono pod fašizmom'. Anouilh je sicer prijateljeval s fašisti, vendar sam ni bil fašist. Bil je konservativni 'estetski anarhist'."

 

Še nepolnoleten sem prvič prebral Sofoklovo in Smoletovo Antigono. Razlog je bil nadvse preprost; v gledališki šoli v Pionirskem domu so mi sošolci pokazali na stopnišču moža, ki je bil znan po tem, da je napisal posebno verzijo Antigone. Takrat se mi je zdelo popolnoma nenavadno, da nekdo napiše še enkrat skoraj isto oziroma podobno tragedijo. Neverjetno se mi je zdelo, da je nekdo ponovil skoraj isti zaplet z isto intonacijo, pa to ni bil plagiat. In ni bil. To je veličastna umetnina, ki sem jo takrat komaj kaj razumel. Toda takratnega branja in doživljanja Antigone ni presegla nikoli več nobena druga tragedija, drama ali antidrama. Smoletova Antigona se mi je za vekomaj vrinila v moje meme. Postala je moj Krst pod Triglavom.

 

Rad se ponavljam: Tam, kjer se pretvarjajo, tam lažejo o preteklih dogodkih, tam proizvajajo zlo. Pretvarjanje uničuje strukturo skupnosti. Nagledal sem se tega v zadnjih treh desetletjih. Množico izobražencev, ki so izdali etično, ki so izdali kozmično.

 

Kozmični napor - smrt hrepeni po enakosti!

 

Rasizem, seksizem in primitivzem so jedro zla, istočasno pa jedro domovinskega nagovora. Nacizem se z lahkoto sprevrača in pretvarja v novih časovnih obdajanjih. Zlo se vedno znova poraja v novih nacionalnih (družinskih) formacijah. V določenih zgodovinskih trenutkih se mu sploh ni potrebno več pretvarjati. Ravno takšen trenutek živimo zdaj. Nacionalizem preprosto ne skriva več svojega revizionizma.

 

Menim, da je več kot smiselno, da skupnost vsaj enkrat na leto pristopi k uprizarjanju tragedije (Antigone), da se zbere okrog njenega večtisočletnega spomina. Več kot smiselno je pogledati v večnost tragedije. Protagonisti  uprizarjajo svoje religiozno-etične predstave o svetu, predvsem pa relativizirajo ustaljene predstave, ki nam jih je uzakonil svet nadvlade in zapovedanega nasilja. Tragična protagonistka s svojimi kletvami blati sprevrženost nosilcev oblasti. Tako se oblastniki vsaj enkrat na leto prepoznajo v umetniško-religiozni interpretaciji.

 

Razprava in sprava. 

 

Antigona je postala osrednja referenčna točka za razpravo o spolu, državi, javnem in zasebnem. V vseh različicah tragedije o Antigoni gledamo zmago poetike protagonista. Gledamo zadovoljstvo duha, izhajajočega iz sprave. Spremljamo napetosti v patriarhalni instituciji družine. Tudi pri Žižkovi Antigoni, ki tragedijo upravlja s pozicije intermedijskega razpleta.

 

Ponižani sta bili obe sestri tako Ismena kot Antigona. Pravzaprav je to drama, tragedija, ki bi morala imeti naslov - Ismena! Toda ne mislim vas siliti v mojo različico-projekcijo Antigone. Pomembno pa se je spomniti, da so posamezniki tisti, ki spreminjajo naše razumevanja sveta.

 

Iz zapiskov ob mojem uprizarjanju Nenehne Antigone: Epifanija materinskih nagonov (Julija Kristeva) / Antigona je predvsem krvni sorodnik kralja Kreona. Ženska je v mitskem svetu izključena iz političnega delovanja, istočasno pa jo moški sankcionirana. Totatliteta Antigonine tragičnosti izkazuje njena ranljivost, žalost in smrtnost. Njen boj je najprej etičen in takoj zatem političen. Kreon igra pred Antigono predvsem vlogo - moškega. Kreonova nečakanja Antigona pa vlogo vseh mater. Mlado dekle igra vlogo pobožne, fanatične matere. Zato nujno potrebuje racionalno sestro Ismeno v skupnem boju proti - moškemu.

 

Atenska drama je podobna francoski, ta pa je podobna roški drami. Delovanje duha je podvrženo racionalističnim univerzalističnim zakonom. Resolucija Antigone!

 

V starodavnih besedilih prepoznamo duhovni napor zahodne civilizacije, do katere se je vedno znova potrebno opredeliti. Igranje grških tragedij je ena najpomembnejših zapuščin zahodne civilizacije, ki jih dobi v uporabo vsaka generacija. Zelo nenavadno je dejstvo, da se Anouilhova različica Antigone tako redko igra. Tudi v Franciji. Sploh pa je nenavadno dejstvo, da smo dobili prevod šele pred dvema tednoma.

 

Kozmični parlament idej: to, kar me je vedno v umetnosti privlačilo, je bil - odziv! Logika odziva na iziv! V njej je namešečna zakonodaja in umor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514