Razkrivamo

Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili

Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, saj omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki) povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi.

30.12.2019 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   davki   pokojnine   zaposleni   upokojenci   prispevki   neto prejemki   denar

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Zaposleni danes vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). To plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja).

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za našo državo in v prvem delu tega pregleda sta bila prikazana predvsem obdavčitev potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bomo pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu (vir) smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bila progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

 

 

Je skupna obdavčitev potem sploh še progresivna?

 

Gledano navedene skupne davke bi torej težko govorili o kakšni pretirani progresivnosti obdavčitve, kakor sicer izhaja iz progresivnosti pri obdavčitvi plač. Seveda pa je tudi te podatke možno tolmačiti na različne načine - bolj socialno usmerjeni bodo pozivali k še večji progresiji (zakaj imamo tako velike razlike med prejemki?), predstavniki liberalnejših pogledov pa bodo raje pogledali zgornjo črto na naslednji sliki. Na njej je prikazana skupna obdavčitev na enak način kot na prejšnji sliki (s črno črto), dodana pa je tudi primerjava davkov z neto izplačilom (modra).

 

 

 

 

Če gledamo višino davkov glede na neto izplačan znesek posamezniku, so seveda skupaj plačani davki kar močno progresivni. Tudi upoštevaje davke na potrošnjo je porast vseeno od 70 pa kar na preko 160 % (pri večini zaposlenih sicer do 100 %, večji odstotek velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi v Sloveniji).

 

Nekoliko drugačne stopnje obdavčitve pa dobimo, če iz prejemkov izločimo regres in ostale dodatke k plači (prevoz na delo, nadomestilo za prehrano, kar za večino predstavlja nek dodatni dohodek - teh dodatnih izplačilo v večini drugih držav nimajo). Ti prejemki so namreč neobdavčeni in v približno enakem znesku za vse zaposlene (med 200 in 300 evrov mesečno). Ta dodatek pomeni pri zaposlenih z nizkimi plačami pomemben dodaten prejemek in to neobdavčen, kar predvsem pri spodnjih plačah pomembno znižuje skupno obdavčitev prejemkov. Če to izločimo iz dohodkov, ugotovimo, da je skupna obdavčitev v tem primeru še nekoliko bolj linearna. Kot kaže rdeča črta, je v tem primeru pri večini zaposlenih obdavčitev med 55 in 58 odstotki, torej skoraj "enotna". Seveda pa zopet odstopa nekaj tisoč ljudi iz zgornjega dela lestvice.

 

Povprečni zaposleni v Sloveniji torej namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, ker omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. 

 

Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki), povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega pa plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi. Kaj dobimo za plačilo davkov, ki so pri povprečni plači skoraj enak neto prejemku, pri višjih pa seveda še precej več?

 

 

Prispevki za pokojnine so neto prejemek z zamikom

 

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Imamo sicer sistem, po katerem danes zaposleni vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). Načeloma pa to plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja). Pri navajanju takšnih povprečij so seveda hitro očitki, kaj pa če umreš, preden doživiš pokojnino ali takoj zatem. Seveda so tudi takšni primeri, a podobno vprašanje lahko postavimo, kaj pa tisti, ki uživajo pokojnino 30 ali tudi 40 let? Gre pač za zavarovanje, kjer se plusi in minusi posameznikov izravnajo.

 

Vsekakor bi ta znesek prispevkov za pokojnino pravzaprav lahko odšteli od davkov, saj gre dejansko za vplačilo sredstev, ki jih dobimo v kasnejših letih nazaj. Vplačilo teh prispevkov dejansko pomeni naš neto prejemek, le da šele čez leta. Prispevek za pokojninsko blagajno dejansko ni davščina za neke skupne potrebe države, temveč odložen neto prejemek (tudi tu so seveda takoj očitki, kako tega denarja ne bomo videli - a ko se posamezniki upokojijo, zahtevajo takoj vse pravice in najglasnejši so običajno tisti, ki so se vsa delovna leta trudili, kako čim bolj znižati vplačilo v pokojninsko blagajno pod parolo "saj tako ne bomo nič dobili").

 

Če bi torej od vseh plačanih davkov in prispevkov odšteli takšno višino pokojninskega prispevka, ki nam zagotavlja 22-letno prejemanje pokojnine v višini 65 % neto plače (a največ 2.000 evrov mesečno), povprečni zaposleni od svojih 2.170 skupnega prejemka dejansko plača "le" 800 evrov davščin. Preostali znesek (1.370 evrov) so neto prejemki, deloma danes kot plača, deloma čez štirideset let kot pokojnina. Dejanski odstotek davščin, ki jih posameznik plača od svojega skupnega prejemka znaša torej 38 %. Toliko torej namenja od svojih skupnih prihodkov povprečni zaposleni za skupne potrebe, ki mu jih zagotavlja država.

 

Navedenih 38 % je seveda povprečje za vse zaposlene, na spodnji sliki pa je prikazano, kakšni so ti odstotki glede na višino neto plače. Dejanska obdavčitev (po izločitvi prispevka za pokojnino) se za pretežni del zaposlenih giblje od 32 do 40 %. Ta odstotek je višji edino za zgornji odstotek zaposlenih (10.000 ljudi), pri katerih se obdavčitev povzpne na blizu 60 %. Kot je razvidno iz slike, bolje plačani namenjajo večji odstotek iz naslova dohodnine, a manjši delež iz naslova potrošnje, ker potrošijo manjši delež svojih prihodkov. Pri najnižjih plačah pa je struktura obratna.

 

Sliki pa je dodan še podatek, če bi od davkov okvirno odšteli ugodnosti, ki jih plačniki davkov dobijo v obliki raznih subvencij in socialnih nadomestil (otroški dodatek, regresiranje vrtcev, prevozov, oskrbe, starševska nadomestila ipd.). Vsota vseh transferov posameznikom in gospodinjstev v državi znaša kar okoli 80 % vse pobrane dohodnine v državi (večina plačane dohodnine gre torej za preje omenjene prejemke s strani države, ki jih posebno slabše plačani pa tudi tisti, ki "se bolje znajdejo", kar močno koristijo). 

 

Učinke teh izplačil po posameznih plačnih razredih je sicer težje oceniti, a glede na globalne številke ocena najbrž bistveno ne odstopa od dejanskih razmer. Če bi torej ta izplačila odšteli do plačanih davščin, bi se stopnja obdavčitve pričela že pod 30-timi odstotki in s tega vidika je progresivnost obdavčitve v državi vseeno verjetno kar primerna. Seveda govorimo o povprečju, vemo pa, da so individualno lahko velike razlike.

 

 

 

 

Prikazani odstotki so mogoče najbolj ustrezen prikaz obdavčitve naših prejemkov. Torej znesek davkov ali - lahko rečemo - tudi plačilo državi za storitve, ki jih ta zagotavlja za vse državljane. Kako pa država porabi teh povprečnih 800 evrov plačanih davkov od Slovenca s povprečno plačo, pa več v prihodnjem prispevku. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.918
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.809
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.698
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.312
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.484
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.430
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.915
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.263
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391