Razkrivamo

Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili

Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, saj omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki) povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi.

30.12.2019 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   davki   pokojnine   zaposleni   upokojenci   prispevki   neto prejemki   denar

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Zaposleni danes vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). To plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja).

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za našo državo in v prvem delu tega pregleda sta bila prikazana predvsem obdavčitev potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bomo pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu (vir) smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bila progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

 

 

Je skupna obdavčitev potem sploh še progresivna?

 

Gledano navedene skupne davke bi torej težko govorili o kakšni pretirani progresivnosti obdavčitve, kakor sicer izhaja iz progresivnosti pri obdavčitvi plač. Seveda pa je tudi te podatke možno tolmačiti na različne načine - bolj socialno usmerjeni bodo pozivali k še večji progresiji (zakaj imamo tako velike razlike med prejemki?), predstavniki liberalnejših pogledov pa bodo raje pogledali zgornjo črto na naslednji sliki. Na njej je prikazana skupna obdavčitev na enak način kot na prejšnji sliki (s črno črto), dodana pa je tudi primerjava davkov z neto izplačilom (modra).

 

 

 

 

Če gledamo višino davkov glede na neto izplačan znesek posamezniku, so seveda skupaj plačani davki kar močno progresivni. Tudi upoštevaje davke na potrošnjo je porast vseeno od 70 pa kar na preko 160 % (pri večini zaposlenih sicer do 100 %, večji odstotek velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi v Sloveniji).

 

Nekoliko drugačne stopnje obdavčitve pa dobimo, če iz prejemkov izločimo regres in ostale dodatke k plači (prevoz na delo, nadomestilo za prehrano, kar za večino predstavlja nek dodatni dohodek - teh dodatnih izplačilo v večini drugih držav nimajo). Ti prejemki so namreč neobdavčeni in v približno enakem znesku za vse zaposlene (med 200 in 300 evrov mesečno). Ta dodatek pomeni pri zaposlenih z nizkimi plačami pomemben dodaten prejemek in to neobdavčen, kar predvsem pri spodnjih plačah pomembno znižuje skupno obdavčitev prejemkov. Če to izločimo iz dohodkov, ugotovimo, da je skupna obdavčitev v tem primeru še nekoliko bolj linearna. Kot kaže rdeča črta, je v tem primeru pri večini zaposlenih obdavčitev med 55 in 58 odstotki, torej skoraj "enotna". Seveda pa zopet odstopa nekaj tisoč ljudi iz zgornjega dela lestvice.

 

Povprečni zaposleni v Sloveniji torej namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, ker omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. 

 

Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki), povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega pa plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi. Kaj dobimo za plačilo davkov, ki so pri povprečni plači skoraj enak neto prejemku, pri višjih pa seveda še precej več?

 

 

Prispevki za pokojnine so neto prejemek z zamikom

 

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Imamo sicer sistem, po katerem danes zaposleni vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). Načeloma pa to plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja). Pri navajanju takšnih povprečij so seveda hitro očitki, kaj pa če umreš, preden doživiš pokojnino ali takoj zatem. Seveda so tudi takšni primeri, a podobno vprašanje lahko postavimo, kaj pa tisti, ki uživajo pokojnino 30 ali tudi 40 let? Gre pač za zavarovanje, kjer se plusi in minusi posameznikov izravnajo.

 

Vsekakor bi ta znesek prispevkov za pokojnino pravzaprav lahko odšteli od davkov, saj gre dejansko za vplačilo sredstev, ki jih dobimo v kasnejših letih nazaj. Vplačilo teh prispevkov dejansko pomeni naš neto prejemek, le da šele čez leta. Prispevek za pokojninsko blagajno dejansko ni davščina za neke skupne potrebe države, temveč odložen neto prejemek (tudi tu so seveda takoj očitki, kako tega denarja ne bomo videli - a ko se posamezniki upokojijo, zahtevajo takoj vse pravice in najglasnejši so običajno tisti, ki so se vsa delovna leta trudili, kako čim bolj znižati vplačilo v pokojninsko blagajno pod parolo "saj tako ne bomo nič dobili").

 

Če bi torej od vseh plačanih davkov in prispevkov odšteli takšno višino pokojninskega prispevka, ki nam zagotavlja 22-letno prejemanje pokojnine v višini 65 % neto plače (a največ 2.000 evrov mesečno), povprečni zaposleni od svojih 2.170 skupnega prejemka dejansko plača "le" 800 evrov davščin. Preostali znesek (1.370 evrov) so neto prejemki, deloma danes kot plača, deloma čez štirideset let kot pokojnina. Dejanski odstotek davščin, ki jih posameznik plača od svojega skupnega prejemka znaša torej 38 %. Toliko torej namenja od svojih skupnih prihodkov povprečni zaposleni za skupne potrebe, ki mu jih zagotavlja država.

 

Navedenih 38 % je seveda povprečje za vse zaposlene, na spodnji sliki pa je prikazano, kakšni so ti odstotki glede na višino neto plače. Dejanska obdavčitev (po izločitvi prispevka za pokojnino) se za pretežni del zaposlenih giblje od 32 do 40 %. Ta odstotek je višji edino za zgornji odstotek zaposlenih (10.000 ljudi), pri katerih se obdavčitev povzpne na blizu 60 %. Kot je razvidno iz slike, bolje plačani namenjajo večji odstotek iz naslova dohodnine, a manjši delež iz naslova potrošnje, ker potrošijo manjši delež svojih prihodkov. Pri najnižjih plačah pa je struktura obratna.

 

Sliki pa je dodan še podatek, če bi od davkov okvirno odšteli ugodnosti, ki jih plačniki davkov dobijo v obliki raznih subvencij in socialnih nadomestil (otroški dodatek, regresiranje vrtcev, prevozov, oskrbe, starševska nadomestila ipd.). Vsota vseh transferov posameznikom in gospodinjstev v državi znaša kar okoli 80 % vse pobrane dohodnine v državi (večina plačane dohodnine gre torej za preje omenjene prejemke s strani države, ki jih posebno slabše plačani pa tudi tisti, ki "se bolje znajdejo", kar močno koristijo). 

 

Učinke teh izplačil po posameznih plačnih razredih je sicer težje oceniti, a glede na globalne številke ocena najbrž bistveno ne odstopa od dejanskih razmer. Če bi torej ta izplačila odšteli do plačanih davščin, bi se stopnja obdavčitve pričela že pod 30-timi odstotki in s tega vidika je progresivnost obdavčitve v državi vseeno verjetno kar primerna. Seveda govorimo o povprečju, vemo pa, da so individualno lahko velike razlike.

 

 

 

 

Prikazani odstotki so mogoče najbolj ustrezen prikaz obdavčitve naših prejemkov. Torej znesek davkov ali - lahko rečemo - tudi plačilo državi za storitve, ki jih ta zagotavlja za vse državljane. Kako pa država porabi teh povprečnih 800 evrov plačanih davkov od Slovenca s povprečno plačo, pa več v prihodnjem prispevku. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.481
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 806
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 999