Komentar

Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope

Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko korektno ugotovila, da je sramotni sporazum o nenapadanju med nacistično Nemčijo in stalinistično Sovjetsko zvezo, podpisan leta 1939 v Moskvu, odprl pot do izbruha druge svetovne vojne. Ruski predsednik je prepričan, da Sovjetska zveza ni imela nobene vloge pri začetku druge svetovne vojne, da zanjo niti malo ni odgovorna, da pa je Poljska tista, ki je sokriva za največjo morijo v zgodovini človeštva. Po Putinovi verzija zgodovine je Sovjetska zveza jeseni 1939 "intervenirala na Poljskem" šele takrat, ko je Poljska zaradi nemške invazije izgubila nadzor nad svojim ozemljem in oboroženimi silami. Takšna intepretacija se zdi cinična, saj zgodovinska dejstva govorijo povsem drugače. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki se je 29. decembra javno odzval na Putinovo provokacijo z drugo svetovno vojno. Njegovo prispevek objavljamo zgolj z lektorskim posegom.

 

01.01.2020 00:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Vladimir Putin   Poljska   Nemčija   Sovjetska zveza   Rusija   II. svetovna vojna   komunizem   nacizem   pakt o nenapadanju   Moskva

Pakt Ribbentop–Molotov, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, ni bil "pakt o nenapadanju" med Stalinom in Hitlerjem, pač pa politično in vojaško zavezništvo, ki je razdelilo Evropo na dve vplivni območji.

Svet se je v 20. stoletju soočil z nepojmljivim trpljenjem in smrtjo več sto milijonov ljudi, ki so bili ubiti v imenu bolnih totalitarnih ideologij. Smrtna žetev nacizma, fašizma in komunizma je za naše generacije nesporno dejstvo. Nesporno je tudi dejstvo, kdo je za te zločine odgovoren in čigavo zavezništvo je začelo drugo svetovno vojno, najbolj smrtonosni konflikt v zgodovini človeštva. Žal pa je tako, da se s časovnim odmikom od teh tragičnih dogodkov med našimi otroci in vnuki védenje o njih zmanjšuje. Zato je izjemnega pomena, da vedno glasno govorimo resnico o drugi svetovni vojni, njenih povzročiteljih in žrtvah ter se zoperstavljamo vsem poskusom potvarjanja zgodovine.

 

Spomin na vojne grozote je za Poljsko – prvo žrtev vojne zelo pomemben. Naša država je bila namreč prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope. Odpor proti zlu pa ne predstavlja zgolj spomina na poljska junaška dejanja – je nekaj veliko pomembnejšega. Ta odpor je dediščina današnje celotne svobodne in demokratične Evrope, ki se je zoperstavila obema totalitarizmoma. Danes, ko nekateri v želji po udejanjanju svojih političnih ciljev želijo zabrisati spomin na omenjene dogodke, mora Poljska stopiti v bran resnici. Ne v svojem interesu, temveč v imenu tega, kar Evropa je.

 

Pakt Ribbentop–Molotov, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, ni bil "pakt o nenapadanju". Bil je politično in vojaško zavezništvo, ki je razdelilo Evropo na dve vplivni območji, ki sta potekali po treh poljskih rekah: Narva, Visla in San; mejna črta je bila mesec dni kasneje premaknjena na reko Bug, kot je določal Sporazum o mejah in prijateljstvu med Tretjim rajhom in ZSSR z dne 28. septembra 1939. To je bil uvod  v nepojmljive zločine, do katerih naj bi v naslednjih letih prišlo na obeh straneh razmejitvene črte.

 

Zavezništvo Hitlerja in Stalina je bilo udejanjeno z bliskovito hitrostjo: 1. septembra 1939 je nacistična Nemčija napadla Poljsko z zahoda, juga in severa, 17. septembra pa je Sovjetska zveza Poljsko napadla z vzhodne strani.

 

22. septembra 1939 je v Brestu ob reki Bug potekala velika vojaška parada ob praznovanju skupne zmage nacistične Nemčije in sovjetske Rusije nad neodvisno Poljsko. Strani, ki podpisujejo pakte o nenapadanju, tovrstnih vojaških parad ne pripravljajo; to delajo zavezniki in prijatelji. In tako je bilo s Hitlerjem in Stalinom – dolgo časa nista bila zgolj zaveznika, temveč celo prijatelja. Prijateljstvo je cvetelo do te mere, da ko je skupina 150 nemških komunistov še pred izbruhom vojne zbežala iz Tretjega rajha v Sovjetsko zvezo, jih je Stalin novembra 1939 kot nekakšno "darilo" Hitlerju obsodil na gotovo smrt.

 

ZSSR in Tretji rajh sta ves čas tesno vzajemno sodelovala. Na konferenci v Brestu 27. novembra 1939 so predstavniki varnostnih služb obeh držav razpravljali o metodah in načinih sodelovanja proti poljskim organizacijam, ki so na zasedenih ozemljih delovale za poljsko neodvisnost. Nadaljnje konference med funkcionarji sovjetske varnostno-obveščevalne službe NKVD in nacistične SS, posvečene njihovemu sodelovanju, so med drugimi potekale v Zakopanem ter v Krakovu (marca 1940). Njihovi predstavniki se niso pogovarjali o nenapadanju, temveč o likvidacijah (beri: ubijanju) ljudi, državljanov Republike Poljske in o skupnih zavezniških dejanjih z namenom popolnega uničenja Poljske.

 

Brez Stalinovega sodelovanja pri delitvi Poljske in brez naravnega bogastva – surovin, ki jih je Stalin dobavljal Hitlerju, nemški uničevalni stroj ne bi mogel zavladati Evropi. Zadnji vlaki, ki so iz Sovjetske zveze v Nemčijo vozili tovor s surovinami, so odpeljali 21. junija 1941 – dan pred tem, ko je nacistična Nemčija napadla dotakratnega zaveznika. Po Stalinovi zaslugi je lahko Hitler svojevoljno zavojeval nove države, zapiral Jude iz celotne Evrope v getih ter pripravljal holokavst, enega najhujših zločinov v zgodovini človeštva.

 

Stalin je stal na čelu zločinskih dejanj na vzhodu, si podrejal državo za državo in razvijal ustroj taborišč, ki ga je Rus Aleksander Solženicin poimenoval Arhipelag Gulag. Taborišč, v katerih je bilo zasužnjenih in mučenih na milijone ljudi, nasprotnikov komunistične oblasti. 

 

Začetki komunističnih zločinov segajo v čas pred drugo svetovno vojno –  od lakote, ki je pomorila več milijonov Rusov na začetku dvajsetih let, do t. i. gladomora, zaradi katerega je umrlo več milijonov prebivalcev Ukrajine in Kazahstana, do t. i. vélikega terorja, v okviru katerega je bilo ubitih okoli 700.000 političnih nasprotnikov in navadnih državljanov ZSSR, največkrat Rusov, tudi v t. i. Poljski operaciji NKVD, v kateri so streljali predvsem državljane ZSSR, ki so bili poljskega rodu. V smrt so pošiljali otroke, ženske, moške. Po podatkih NKVD so sovjetski komunisti zgolj v Poljski operaciji namerno ustrelili več kot 111.000 ljudi. Biti Poljak v takratni Sovjetski zvezi je pomenilo biti obsojen na smrt ali na večletno izgnanstvo.

 

Nadaljevanje te politike so bili zločini, ki so bili izvedeni po napadu Sovjetske zveze na Poljsko 17. septembra 1939: smrt več kot 22.000 poljskih častnikov in predstavnikov elite npr. v Katinskem gozdu, Harkovu, Tveru, Kijevu in Minsku pa tudi v mučilnicah NKVD in lagrih, ki so se nahajali v najbolj oddaljenih krajih sovjetskega imperija.

 

Največje žrtve komunizma so bili prav državljani Rusije. Po ocenah zgodovinarjev je bilo zgolj v Sovjetski zvezi ubitih 20 do 30 milijonov ljudi. Smrt in taborišča so prežali celo na tiste, za katere vsaka civilizirana država zagotavlja skrb – na vojne ujetnike. Sovjetska zveza jim ni priznavala statusa vojnih junakov, temveč jih je imela za izdajalce. "Hvaležnost" Rusije za jetnike-vojake Rdeče armade so bili smrt, lagerji in koncentracijska taborišča.

 

Za vse te zločine so odgovorni komunistični voditelji z Josipom Stalinom na čelu. Poskusi njegove rehabilitacije po osemdesetih letih od izbruha druge svetovne vojne za politične namene sedanjega predsednika Rusije morajo vzbujati odločen odpor pri vsakomur, komur so znane vsaj osnove zgodovine dvajsetega stoletja.

 

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je ob številnih priložnostih o Poljski lagal; vedno popolnoma zavestno. Do tega navadno prihaja takrat, kadar oblast v Moskvi zaradi svojih ukrepov občuti mednarodni pritisk. In to ne pritisk na zgodovinskem področju, temveč na zelo aktualnem geopolitičnem. V zadnjih tednih je bila Rusija nekajkrat poražena: poskus popolne podreditve Belorusije ni uspel, Evropska unija je ponovno podaljšala sankcije zaradi protipravne ruske priključitve Krima, pogovori v t.i. normandijskem formatu niso prinesli ukinitve sankcij, temveč je v istem času prišlo do nadaljnjih zaostritev – tokrat ameriških, ki v veliki meri otežujejo izvedbo projekta Severni tok 2. Ruski športniki pa so zaradi uporabe nedovoljenih sredstev (dopinga) obenem dobili prepoved štiriletnega nastopanja na velikih mednarodnih tekmovanjih.

 

Besede predsednika Putina razumem kot poskus prikrivanja teh problemov. Ruskemu voditelju je namreč popolnoma jasno, da njegove obtožbe nimajo nobene zveze s stvarnostjo in da na Poljskem ne stojijo spomeniki Hitlerju in Stalinu. Taki spomeniki so bili na našem ozemlju zgolj takrat, kadar so jih postavljali napadalci in zločinci – nacistični Tretji rajh in sovjetska Rusija.

 

Ruski narod, ki je največja žrtev Stalina – enega najbolj okrutnih zločincev v svetovni zgodovini – si zasluži resnico. Globoko verjamem, da je ruski narod – narod svobodnih ljudi in da odklanja stalinizem, celo ko ga oblast predsednika Putina poskuša rehabilitirati. Ni mogoče zamenjati rabljev z žrtvami, krvnikov brutalnih zločinov z nedolžnim prebivalstvom in napadenimi državami.

 

V imenu spomina na žrtve ter v imenu skupne prihodnosti si moramo prizadevati za resnico.

 

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
5
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,422
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,491
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,681
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,305
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,147
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,457
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,090
08/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,070
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,102
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,130