Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec

In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. Za zdravstvo namenjamo skupaj z dopolnim prispevkom okoli 170 evrov mesečno, za šolstvo pa 140. Za delovanje države v ožjem smislu (od policije, vojske, sodstva do javne uprave, poslancev in predsednika) gre 100 evrov - ta del lahko enačimo z nekdanjo desetino, le da ta danes predstavlja okoli 5 % prihodkov posameznika. Zadnjih 100 evrov pa gre financiranje oziroma subvencioniranje prometa kmetijstva, okolja, gospodarstva ipd.

02.01.2020 23:02
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   prejemki   Slovenija   pokojnine   država   državljani

O plačanih davkih je vedno zelo veliko posploševanj ter kritičnih tolmačenj. V tem prispevku je navedeno, kako je dejansko porabljeno teh 500 evrov v povprečju na polnoletnega državljana Slovenije.

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. K tej obdavčitvi smo potem dodali tudi davke, ki jih plačujemo ob potrošnji blaga. S tem smo skupno obdavčitev povečali, nato pa znižali zaradi drugačnega upoštevanja prispevka za pokojnino. Prispevki za pokojnino namreč po vsebini niso nek prispevek državi za skupne potrebe, temveč v pretežnem delu naš neto prejemek, le da šele čez leta, ob upokojitvi. Takšen zaključek seveda takoj naleti na veliko nasprotovanj, a večina zaposlenih vplača raje manj prispevka za pokojnino, kot je potem seštevek njihovih pokojnin (razen pri ožjem številu ljudi z višjimi plačami).

 

 

Kako država porabi plačane davke?

 

Preostali znesek davkov po odbitku "potrebnega" prispevka za pokojnino znaša okoli 800 evrov mesečno za zaposlenega s povprečno plačo v Sloveniji (kot smo navedli, gre za odbitek potrebne višine prispevka, da bi prejemali pokojnino v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov mesečno). To vplačilo povprečnih 800 evrov mesečnih davščin pomeni dejansko plačilo storitev, ki nam jih nudi država. Če pa pri tem izračunu povprečno plačanih davkov upoštevamo še upokojence (zaposleni plačujejo danes davke tudi za čas, ko bodo prejemali pokojnine), znaša povprečni prispevek davčnega zavezanca približno 500 evrov na mesec.

 

In kako država porabi teh 500 evrov?

 

Največji del teh sredstev, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. Za zdravstvo namenjamo skupaj z dopolnim prispevkom okoli 170 evrov mesečno (vključno s 35 evrih danes še enotnega prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje), za šolstvo pa 140. Nato gre 100 evrov za delovanje države v ožjem smislu (od policije, vojske, sodstva do javne uprave, poslancev in predsednika). Ta del pravzaprav lahko enačimo z nekdanjo desetino, le da danes predstavlja okoli 5 % prihodkov posameznika (od omenjenih 2.170 evrov skupnega prejemka Slovenca s povprečno plačo). Zadnjih 100 evrov pa gre financiranje oziroma subvencioniranje prometa (ceste, železnice, prevozi), kmetijstva, okolja, gospodarstva ipd.

 

 

Skoraj 15 evrov mesečno za javni prevoz

 

Številke so sicer okvirne, a na najbolj nazoren način prikazujejo, zakaj zbiramo (plačujemo) omenjenih slabih 40 % davkov od naših skupnih prejemkov (po odbitku prispevka za pokojnine, ki bodo tudi naš neto prejemek, le da šele čez leta). O plačanih davkih je vedno zelo veliko posploševanj ter kritičnih tolmačenj, a zgoraj je navedeno, kako je dejansko porabljeno teh 500 evrov v povprečju na polnoletnega državljana Slovenije. Kakor smo lahko kritično do posameznih primerov neracionalne porabe "davkoplačevalskega" denarja, gre pač večina tega za zgoraj opisane namene, katere seveda kar v veliki meri koristimo. Za klasično državo (širšo javno upravo) gre le petina zbranih davkov, pa še tu so zajeti tudi policija, vojska, gasilci ... in seveda tudi uradniki na upravnih enotah, poslanci in predsednik. Za "občutek": samo za subvencioniranje prevoza sicer pogosto praznih avtobusov in vlakov (da imamo vsaj takšne povezave, kakršne imamo) plača vsak zaposleni mesečno v povprečju blizu 15 evrov davkov.

 

Ti odstotki so po izračunani na osnovi seštevka obdavčitve tako iz naslova dela, kot iz naslova potrošnje in so še vedno progresivni. Za večino se gibljejo med 32 %, pri najnižje plačanih do 40 % oziroma do 60 % pri zadnjem odstotku najbolje plačanih. Preračunano samo na zaposlene torej 800 evrov v povprečju, za večino pa od 400 do 1.000 evrov.

 

Ali je ta progresivnost primerna, ali je zadostna, bo seveda vedno predmet razprave in različnih ocen. Na spodnji sliki je prikazana distribucija neto prejemkov ter plačanih neto davkov po decilih zaposlenih. Prvih 10 % najslabše plačanih (prvi decil) ima npr. 873 evrov mesečnih prejemkov (brez prispevka za pokojnine), plača pa 404 evrov za skupne potrebe. Zaposleni, ki se uvrščajo v 9 decil (torej predzadnjih 10 % najbolje plačanih) ob 1.660 evrov neto prejemkih plačajo 1.100 evrov davka. Zadnjih 0,1 % (brez 400 najbolje plačanih) pa zasluži 5.800 evrov mesečno, za skupne potrebe pa namenja 7.100 evrov. 

 

Menim, da bi takšno distribucijo (progresivnost obdavčitve) lahko ocenili kot kar primerno, saj ima močne elemente solidarnosti, višjih prejemkov pa vseeno ne obremenjuje preveč. Najbrž se s takšno oceno bolje plačani ne bodo strinjali, večina ljudi (slabše plačanih) pa bo zagovarjala še večje razlike.

 

 

 

 

V zadnjem, četrtem delu prikaza obdavčitve bomo dodali še učinke obdavčitve kapitalskih prejemkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
8
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,007
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,814
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,069
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,648
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,851
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,160
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,104
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,027
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,851
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,149