Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec

In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. Za zdravstvo namenjamo skupaj z dopolnim prispevkom okoli 170 evrov mesečno, za šolstvo pa 140. Za delovanje države v ožjem smislu (od policije, vojske, sodstva do javne uprave, poslancev in predsednika) gre 100 evrov - ta del lahko enačimo z nekdanjo desetino, le da ta danes predstavlja okoli 5 % prihodkov posameznika. Zadnjih 100 evrov pa gre financiranje oziroma subvencioniranje prometa kmetijstva, okolja, gospodarstva ipd.

02.01.2020 23:02
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   prejemki   Slovenija   pokojnine   država   državljani

O plačanih davkih je vedno zelo veliko posploševanj ter kritičnih tolmačenj. V tem prispevku je navedeno, kako je dejansko porabljeno teh 500 evrov v povprečju na polnoletnega državljana Slovenije.

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. K tej obdavčitvi smo potem dodali tudi davke, ki jih plačujemo ob potrošnji blaga. S tem smo skupno obdavčitev povečali, nato pa znižali zaradi drugačnega upoštevanja prispevka za pokojnino. Prispevki za pokojnino namreč po vsebini niso nek prispevek državi za skupne potrebe, temveč v pretežnem delu naš neto prejemek, le da šele čez leta, ob upokojitvi. Takšen zaključek seveda takoj naleti na veliko nasprotovanj, a večina zaposlenih vplača raje manj prispevka za pokojnino, kot je potem seštevek njihovih pokojnin (razen pri ožjem številu ljudi z višjimi plačami).

 

 

Kako država porabi plačane davke?

 

Preostali znesek davkov po odbitku "potrebnega" prispevka za pokojnino znaša okoli 800 evrov mesečno za zaposlenega s povprečno plačo v Sloveniji (kot smo navedli, gre za odbitek potrebne višine prispevka, da bi prejemali pokojnino v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov mesečno). To vplačilo povprečnih 800 evrov mesečnih davščin pomeni dejansko plačilo storitev, ki nam jih nudi država. Če pa pri tem izračunu povprečno plačanih davkov upoštevamo še upokojence (zaposleni plačujejo danes davke tudi za čas, ko bodo prejemali pokojnine), znaša povprečni prispevek davčnega zavezanca približno 500 evrov na mesec.

 

In kako država porabi teh 500 evrov?

 

Največji del teh sredstev, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. Za zdravstvo namenjamo skupaj z dopolnim prispevkom okoli 170 evrov mesečno (vključno s 35 evrih danes še enotnega prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje), za šolstvo pa 140. Nato gre 100 evrov za delovanje države v ožjem smislu (od policije, vojske, sodstva do javne uprave, poslancev in predsednika). Ta del pravzaprav lahko enačimo z nekdanjo desetino, le da danes predstavlja okoli 5 % prihodkov posameznika (od omenjenih 2.170 evrov skupnega prejemka Slovenca s povprečno plačo). Zadnjih 100 evrov pa gre financiranje oziroma subvencioniranje prometa (ceste, železnice, prevozi), kmetijstva, okolja, gospodarstva ipd.

 

 

Skoraj 15 evrov mesečno za javni prevoz

 

Številke so sicer okvirne, a na najbolj nazoren način prikazujejo, zakaj zbiramo (plačujemo) omenjenih slabih 40 % davkov od naših skupnih prejemkov (po odbitku prispevka za pokojnine, ki bodo tudi naš neto prejemek, le da šele čez leta). O plačanih davkih je vedno zelo veliko posploševanj ter kritičnih tolmačenj, a zgoraj je navedeno, kako je dejansko porabljeno teh 500 evrov v povprečju na polnoletnega državljana Slovenije. Kakor smo lahko kritično do posameznih primerov neracionalne porabe "davkoplačevalskega" denarja, gre pač večina tega za zgoraj opisane namene, katere seveda kar v veliki meri koristimo. Za klasično državo (širšo javno upravo) gre le petina zbranih davkov, pa še tu so zajeti tudi policija, vojska, gasilci ... in seveda tudi uradniki na upravnih enotah, poslanci in predsednik. Za "občutek": samo za subvencioniranje prevoza sicer pogosto praznih avtobusov in vlakov (da imamo vsaj takšne povezave, kakršne imamo) plača vsak zaposleni mesečno v povprečju blizu 15 evrov davkov.

 

Ti odstotki so po izračunani na osnovi seštevka obdavčitve tako iz naslova dela, kot iz naslova potrošnje in so še vedno progresivni. Za večino se gibljejo med 32 %, pri najnižje plačanih do 40 % oziroma do 60 % pri zadnjem odstotku najbolje plačanih. Preračunano samo na zaposlene torej 800 evrov v povprečju, za večino pa od 400 do 1.000 evrov.

 

Ali je ta progresivnost primerna, ali je zadostna, bo seveda vedno predmet razprave in različnih ocen. Na spodnji sliki je prikazana distribucija neto prejemkov ter plačanih neto davkov po decilih zaposlenih. Prvih 10 % najslabše plačanih (prvi decil) ima npr. 873 evrov mesečnih prejemkov (brez prispevka za pokojnine), plača pa 404 evrov za skupne potrebe. Zaposleni, ki se uvrščajo v 9 decil (torej predzadnjih 10 % najbolje plačanih) ob 1.660 evrov neto prejemkih plačajo 1.100 evrov davka. Zadnjih 0,1 % (brez 400 najbolje plačanih) pa zasluži 5.800 evrov mesečno, za skupne potrebe pa namenja 7.100 evrov. 

 

Menim, da bi takšno distribucijo (progresivnost obdavčitve) lahko ocenili kot kar primerno, saj ima močne elemente solidarnosti, višjih prejemkov pa vseeno ne obremenjuje preveč. Najbrž se s takšno oceno bolje plačani ne bodo strinjali, večina ljudi (slabše plačanih) pa bo zagovarjala še večje razlike.

 

 

 

 

V zadnjem, četrtem delu prikaza obdavčitve bomo dodali še učinke obdavčitve kapitalskih prejemkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
6
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920