Komentar

Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice

Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

04.01.2020 20:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Marko Brecelj   Vladimir Majakovski   OHO   avantgardna umetnost

Foto: Marko Brecelj

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti.

Avantgardna umetnost plus masovna kultura je enako postmodernizem! Danes bom komentiral postmodernistični finalizem XX. stoletja, komentiral bom velik umetniški prispevek performerja Marka Breclja k novoveški umetnosti. Če smo na začetku prejšnjega stoletja vse od Trsta do Vladivostoka videli v poeziji pesnika Vladimirja Majakovskega začetno dejanje modernizma, je pomenil vstop glasbenega performerja Marka Breclja v svet umetnosti začetek postmodernistične digresije. Marko Brecelj je bil začetnik postmodernistične spremembe. Postmodernizem ni nasilno prelomil z modernizmom, z njim se ni razšel globinsko, temveč se je od njega samo ironično odmaknil. Čas je zahteval od umetnosti sestop iz belega modernističnega univerzalizma v lokalno pitoresknost, in to samo zato, da smo lahko v XXI. stoletju s pomočjo osebnega računalnika nadaljevali s tehno združevanjem sveta. Ravno postmodernizem je s svojo barvito raznolikostjo omogočil visoki (tehno) modernizem XXI. stoletja.

 

Zgodovina ni nič drugega kot razvojno gibanje v smeri enotne planetarne civilizacije. Tako mnogi mislimo! Tudi zato raziskujemo združevalne modele umetnosti, kot je eksperimentalna združevalna zvočnost. Avantgardna glasba z začetka prejšnjega stoletja (Cabare Voltiare, Intonarumori) je delovala totalno hermetično za razliko od harmonične zvočnosti XIX. stoletja. Toda ko se je zvočni avantgardizem XX. stoletja prenesel v množične medije (na film, TV, video), je deloval na množice fascinantno (npr. Woodstock, Live Aid, Kraftwerk).

 

Počasi, a temeljito se je svet združeval in se še vedno združuje v planetarno stilno enotnost. Stil je in še nekaj časa bo sestavljen iz nacionalnih kulturnih orkestracij. V interpretativnem smislu je odvisen od nacionalnih jezikov. Ljudstvo se ne more zlahka odreči lastni kulturi, npr. harmonikarskem panteonu. Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice. Kultura je prilagojenost človeka vsemu tistemu, kar je do tega trenutka že izoblikoval. 

 

Zame se je vse začelo leta 1974 z nastopom Marka Breclja in njegovega singla Duša in jaz. Nadaljevalo pa se je leta 1980, ko je teorija postala poezija, ko smo začeli teoretične moči počasi množiti (lučizem), ko smo izkušnjo Vladimirja Majkovskega (konstruktivizem) in Marka Breclja (performativnost) premislili in začeli nesramno izzivati.

 

XX. stoletje je bilo abstraktno, XXI. stoletje pa je atraktno.

 

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti. Marko Brecelj z zlogomelodijami! Majakovski, Malevič in Hlebnikov z zaumi, Breton in Tzara z avtomatskim govorom, vsi pa z eksperimentalnim poetskim ritmom. Iskali so estetsko v zlogovnosti. Raziskovali so zlogovne nize, ki so nas navduševali. To so bili eksperimenti, ki so uveljavljali poetski ritem. Če je jezik Vladimirja Majakovskega bog dolžine, bog višine, da ne govorimo, da je bog globine, je jezik Marka Brecelja sestavljen iz enot uma, raz - uma - ram - pa - dam - uma.

 

Definicija: zlogomelodija je zlogotvorni glas večih zaporenih enot, zasnovan na odnosih med njimi. 

 

Strategija: Zlogomelodija se bori proti centraliziranim melodijam.

 

 

***

 

Oba, tako Vladimir Majakovski kot Marko Brecelj, sta poizkusila razumeti z jezikovno melodičnostjo človekovo pozicijo v vesolju. To je kozmični anarhistični formalizem oziroma formulacija časa. Res je, vsi mi prihajamo iz skupinske grobnice, ampak vsi smo istočasno rosna vejica oblaka v hlačah. Majakovski in Ahmatova, Hlebnikov in Kurjohin, Kosovel in Brecelj! 

 

Ali ste se kdaj vprašali, kako se tvorijo ulice? Kako se oživlja materija? Vse je v umu umetnika ali čezumu gledalca, žal tudi ostudni kulturni konformizem. To, kar velja za Hlebnikova, velja tudi za Marka Breclja; zvok predstavlja prostorsko-vidni model vesolja, ki ima svojo avtentično svetlobo, blesk, odsev in barvo. Hlebnikov pravi: Umetnost je konstruiranje modela vesolja, ki ni zasnovan na pojmih prostor-čas, ampak še vedno ostaja v sferi našega osebnega vesolja. Zaum nastaja v točki, v kateri se prostor-čas združita v četrto prostorsko-časovno koordinato. Peta in šesta raven sta zasnovani na zaumnem eksperimentu. Sedma raven pa je največja skrivnost. To je brez-umna metajezikovna raven. 

 

Umetnost se prepleta prek vseh sedmih dimenzij. V vse dimenzije je vpet svet idej. Umetnost v svoji najenostavnejši obliki raziskuje humanistične in tehnološke ideje: o zgodovini, tehnologiji, ideologiji, procesih, skupnosti in o sami sebi. Slednji dve sta tisti, ki vertikalizirata Marka Breclja. Pripravljata ga na njegov vertikalni pohod, na njegov preboj v osebno vesolje. Marko Brecelj nam je zgradil model čustvenega neologizma, čustvenega vesolja, vedno pripravljenega za neposredno akcijo (Ta stol ne bo več nikdar nov). On sam je slavje osvobajanja, on kolažira, koktailira, montira, meša turpitudne zvarke oziroma citira, največkrat samega sebe. Je podzavest osebno. Če je bil govor Vladimirja Majakovskega rapersko revolucionarni nagovor, Marko Brecelj stremi k temu, da postanejo njegove zlogomelodije očiščevalna, zdravilna zvočnost. Ta ga pozvezuje z zadnjo klasično modernistično skupino OHO

 

Kolaž: Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

 

V četrtem razredu osnovne šole je z družino zapustil Maribor. Odselil se je v podsaharsko Afriko. Ta ga je v totalu senzibilizirala: že v naslednjem hipu je rasistično enačil z nacionalističnim. Po povratku je organiziral svoje prve neposredne umetniške akcije proti rasizmu. S  svojim univerzalnim umetniškim jezikom je želel vzpostaviti medrasno komunikacijo. Da, z zlogomelodijami in neologizmi. Z zlogomelodijami želi vstopiti v občečloveški jezik. On s civilno nepokorščino mehča uniformirance in njihove civilne agente. Predvsem je za vse njih motnja. Nikakor ne umetnik. Tudi on sam zase ne misli, da je umetnik. Toda on je veličasten umetnik.

 

Koktail: Za razliko od Luisa Bunuela, ki uporabi princip koktailov za definicijo svoje socialne pozicije, s katero želi deliti usodo srednjega razreda, Marko Brecelj želi deliti življenje umetnika, potopljenega v kontrakulturna stanja. Ravno zatiralske skupine skrivajo svojo zatiralskost s sklicevanjem na objektivnost. Naj živi subjektivnost! Živa izkušnja je pomembnejša od razumevanja zatiranja.

 

Citat in parafraza: Forma je polnost, ne pa zunanji videz. Mumble rap!

 

Montaža: Z glasbo za masovno uporabo oblikuje popolnoma nove forme. V svoje umetniške oblike dovoli vstop nizkim umetniškim zvrstem. S tem napade vse vrste akademizmov. S parado in montažo nevrednega umetniškega materiala zgradi prelepe umetnine. S parado neokusa napade energije zablod. Brecljeva kritična umetnost omogoči novo montažo sveta. Postmodernistično evforijo. 

 

Več kot jasno je, da jezik ne more opisati stvarnosti, kakor tudi ta komentar ne more opisati umetnosti Marka Breclja. Tako zlogomelodije postajajo DNK civilizacije, ki ga bomo lahko razbrali šele v daljni bodočnosti. Bodočnost pa je že zdavnaj za nami. Ne pozabimo, Marko Brecelj se je rodil v Sarajevu!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,007
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,814
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,069
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,648
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,851
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,160
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,104
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,027
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,851
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,149