Komentar

Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice

Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

04.01.2020 20:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Marko Brecelj   Vladimir Majakovski   OHO   avantgardna umetnost

Foto: Marko Brecelj

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti.

Avantgardna umetnost plus masovna kultura je enako postmodernizem! Danes bom komentiral postmodernistični finalizem XX. stoletja, komentiral bom velik umetniški prispevek performerja Marka Breclja k novoveški umetnosti. Če smo na začetku prejšnjega stoletja vse od Trsta do Vladivostoka videli v poeziji pesnika Vladimirja Majakovskega začetno dejanje modernizma, je pomenil vstop glasbenega performerja Marka Breclja v svet umetnosti začetek postmodernistične digresije. Marko Brecelj je bil začetnik postmodernistične spremembe. Postmodernizem ni nasilno prelomil z modernizmom, z njim se ni razšel globinsko, temveč se je od njega samo ironično odmaknil. Čas je zahteval od umetnosti sestop iz belega modernističnega univerzalizma v lokalno pitoresknost, in to samo zato, da smo lahko v XXI. stoletju s pomočjo osebnega računalnika nadaljevali s tehno združevanjem sveta. Ravno postmodernizem je s svojo barvito raznolikostjo omogočil visoki (tehno) modernizem XXI. stoletja.

 

Zgodovina ni nič drugega kot razvojno gibanje v smeri enotne planetarne civilizacije. Tako mnogi mislimo! Tudi zato raziskujemo združevalne modele umetnosti, kot je eksperimentalna združevalna zvočnost. Avantgardna glasba z začetka prejšnjega stoletja (Cabare Voltiare, Intonarumori) je delovala totalno hermetično za razliko od harmonične zvočnosti XIX. stoletja. Toda ko se je zvočni avantgardizem XX. stoletja prenesel v množične medije (na film, TV, video), je deloval na množice fascinantno (npr. Woodstock, Live Aid, Kraftwerk).

 

Počasi, a temeljito se je svet združeval in se še vedno združuje v planetarno stilno enotnost. Stil je in še nekaj časa bo sestavljen iz nacionalnih kulturnih orkestracij. V interpretativnem smislu je odvisen od nacionalnih jezikov. Ljudstvo se ne more zlahka odreči lastni kulturi, npr. harmonikarskem panteonu. Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice. Kultura je prilagojenost človeka vsemu tistemu, kar je do tega trenutka že izoblikoval. 

 

Zame se je vse začelo leta 1974 z nastopom Marka Breclja in njegovega singla Duša in jaz. Nadaljevalo pa se je leta 1980, ko je teorija postala poezija, ko smo začeli teoretične moči počasi množiti (lučizem), ko smo izkušnjo Vladimirja Majkovskega (konstruktivizem) in Marka Breclja (performativnost) premislili in začeli nesramno izzivati.

 

XX. stoletje je bilo abstraktno, XXI. stoletje pa je atraktno.

 

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti. Marko Brecelj z zlogomelodijami! Majakovski, Malevič in Hlebnikov z zaumi, Breton in Tzara z avtomatskim govorom, vsi pa z eksperimentalnim poetskim ritmom. Iskali so estetsko v zlogovnosti. Raziskovali so zlogovne nize, ki so nas navduševali. To so bili eksperimenti, ki so uveljavljali poetski ritem. Če je jezik Vladimirja Majakovskega bog dolžine, bog višine, da ne govorimo, da je bog globine, je jezik Marka Brecelja sestavljen iz enot uma, raz - uma - ram - pa - dam - uma.

 

Definicija: zlogomelodija je zlogotvorni glas večih zaporenih enot, zasnovan na odnosih med njimi. 

 

Strategija: Zlogomelodija se bori proti centraliziranim melodijam.

 

 

***

 

Oba, tako Vladimir Majakovski kot Marko Brecelj, sta poizkusila razumeti z jezikovno melodičnostjo človekovo pozicijo v vesolju. To je kozmični anarhistični formalizem oziroma formulacija časa. Res je, vsi mi prihajamo iz skupinske grobnice, ampak vsi smo istočasno rosna vejica oblaka v hlačah. Majakovski in Ahmatova, Hlebnikov in Kurjohin, Kosovel in Brecelj! 

 

Ali ste se kdaj vprašali, kako se tvorijo ulice? Kako se oživlja materija? Vse je v umu umetnika ali čezumu gledalca, žal tudi ostudni kulturni konformizem. To, kar velja za Hlebnikova, velja tudi za Marka Breclja; zvok predstavlja prostorsko-vidni model vesolja, ki ima svojo avtentično svetlobo, blesk, odsev in barvo. Hlebnikov pravi: Umetnost je konstruiranje modela vesolja, ki ni zasnovan na pojmih prostor-čas, ampak še vedno ostaja v sferi našega osebnega vesolja. Zaum nastaja v točki, v kateri se prostor-čas združita v četrto prostorsko-časovno koordinato. Peta in šesta raven sta zasnovani na zaumnem eksperimentu. Sedma raven pa je največja skrivnost. To je brez-umna metajezikovna raven. 

 

Umetnost se prepleta prek vseh sedmih dimenzij. V vse dimenzije je vpet svet idej. Umetnost v svoji najenostavnejši obliki raziskuje humanistične in tehnološke ideje: o zgodovini, tehnologiji, ideologiji, procesih, skupnosti in o sami sebi. Slednji dve sta tisti, ki vertikalizirata Marka Breclja. Pripravljata ga na njegov vertikalni pohod, na njegov preboj v osebno vesolje. Marko Brecelj nam je zgradil model čustvenega neologizma, čustvenega vesolja, vedno pripravljenega za neposredno akcijo (Ta stol ne bo več nikdar nov). On sam je slavje osvobajanja, on kolažira, koktailira, montira, meša turpitudne zvarke oziroma citira, največkrat samega sebe. Je podzavest osebno. Če je bil govor Vladimirja Majakovskega rapersko revolucionarni nagovor, Marko Brecelj stremi k temu, da postanejo njegove zlogomelodije očiščevalna, zdravilna zvočnost. Ta ga pozvezuje z zadnjo klasično modernistično skupino OHO

 

Kolaž: Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

 

V četrtem razredu osnovne šole je z družino zapustil Maribor. Odselil se je v podsaharsko Afriko. Ta ga je v totalu senzibilizirala: že v naslednjem hipu je rasistično enačil z nacionalističnim. Po povratku je organiziral svoje prve neposredne umetniške akcije proti rasizmu. S  svojim univerzalnim umetniškim jezikom je želel vzpostaviti medrasno komunikacijo. Da, z zlogomelodijami in neologizmi. Z zlogomelodijami želi vstopiti v občečloveški jezik. On s civilno nepokorščino mehča uniformirance in njihove civilne agente. Predvsem je za vse njih motnja. Nikakor ne umetnik. Tudi on sam zase ne misli, da je umetnik. Toda on je veličasten umetnik.

 

Koktail: Za razliko od Luisa Bunuela, ki uporabi princip koktailov za definicijo svoje socialne pozicije, s katero želi deliti usodo srednjega razreda, Marko Brecelj želi deliti življenje umetnika, potopljenega v kontrakulturna stanja. Ravno zatiralske skupine skrivajo svojo zatiralskost s sklicevanjem na objektivnost. Naj živi subjektivnost! Živa izkušnja je pomembnejša od razumevanja zatiranja.

 

Citat in parafraza: Forma je polnost, ne pa zunanji videz. Mumble rap!

 

Montaža: Z glasbo za masovno uporabo oblikuje popolnoma nove forme. V svoje umetniške oblike dovoli vstop nizkim umetniškim zvrstem. S tem napade vse vrste akademizmov. S parado in montažo nevrednega umetniškega materiala zgradi prelepe umetnine. S parado neokusa napade energije zablod. Brecljeva kritična umetnost omogoči novo montažo sveta. Postmodernistično evforijo. 

 

Več kot jasno je, da jezik ne more opisati stvarnosti, kakor tudi ta komentar ne more opisati umetnosti Marka Breclja. Tako zlogomelodije postajajo DNK civilizacije, ki ga bomo lahko razbrali šele v daljni bodočnosti. Bodočnost pa je že zdavnaj za nami. Ne pozabimo, Marko Brecelj se je rodil v Sarajevu!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920