Komentar

Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice

Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

04.01.2020 20:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Marko Brecelj   Vladimir Majakovski   OHO   avantgardna umetnost

Foto: Marko Brecelj

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti.

Avantgardna umetnost plus masovna kultura je enako postmodernizem! Danes bom komentiral postmodernistični finalizem XX. stoletja, komentiral bom velik umetniški prispevek performerja Marka Breclja k novoveški umetnosti. Če smo na začetku prejšnjega stoletja vse od Trsta do Vladivostoka videli v poeziji pesnika Vladimirja Majakovskega začetno dejanje modernizma, je pomenil vstop glasbenega performerja Marka Breclja v svet umetnosti začetek postmodernistične digresije. Marko Brecelj je bil začetnik postmodernistične spremembe. Postmodernizem ni nasilno prelomil z modernizmom, z njim se ni razšel globinsko, temveč se je od njega samo ironično odmaknil. Čas je zahteval od umetnosti sestop iz belega modernističnega univerzalizma v lokalno pitoresknost, in to samo zato, da smo lahko v XXI. stoletju s pomočjo osebnega računalnika nadaljevali s tehno združevanjem sveta. Ravno postmodernizem je s svojo barvito raznolikostjo omogočil visoki (tehno) modernizem XXI. stoletja.

 

Zgodovina ni nič drugega kot razvojno gibanje v smeri enotne planetarne civilizacije. Tako mnogi mislimo! Tudi zato raziskujemo združevalne modele umetnosti, kot je eksperimentalna združevalna zvočnost. Avantgardna glasba z začetka prejšnjega stoletja (Cabare Voltiare, Intonarumori) je delovala totalno hermetično za razliko od harmonične zvočnosti XIX. stoletja. Toda ko se je zvočni avantgardizem XX. stoletja prenesel v množične medije (na film, TV, video), je deloval na množice fascinantno (npr. Woodstock, Live Aid, Kraftwerk).

 

Počasi, a temeljito se je svet združeval in se še vedno združuje v planetarno stilno enotnost. Stil je in še nekaj časa bo sestavljen iz nacionalnih kulturnih orkestracij. V interpretativnem smislu je odvisen od nacionalnih jezikov. Ljudstvo se ne more zlahka odreči lastni kulturi, npr. harmonikarskem panteonu. Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice. Kultura je prilagojenost človeka vsemu tistemu, kar je do tega trenutka že izoblikoval. 

 

Zame se je vse začelo leta 1974 z nastopom Marka Breclja in njegovega singla Duša in jaz. Nadaljevalo pa se je leta 1980, ko je teorija postala poezija, ko smo začeli teoretične moči počasi množiti (lučizem), ko smo izkušnjo Vladimirja Majkovskega (konstruktivizem) in Marka Breclja (performativnost) premislili in začeli nesramno izzivati.

 

XX. stoletje je bilo abstraktno, XXI. stoletje pa je atraktno.

 

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti. Marko Brecelj z zlogomelodijami! Majakovski, Malevič in Hlebnikov z zaumi, Breton in Tzara z avtomatskim govorom, vsi pa z eksperimentalnim poetskim ritmom. Iskali so estetsko v zlogovnosti. Raziskovali so zlogovne nize, ki so nas navduševali. To so bili eksperimenti, ki so uveljavljali poetski ritem. Če je jezik Vladimirja Majakovskega bog dolžine, bog višine, da ne govorimo, da je bog globine, je jezik Marka Brecelja sestavljen iz enot uma, raz - uma - ram - pa - dam - uma.

 

Definicija: zlogomelodija je zlogotvorni glas večih zaporenih enot, zasnovan na odnosih med njimi. 

 

Strategija: Zlogomelodija se bori proti centraliziranim melodijam.

 

 

***

 

Oba, tako Vladimir Majakovski kot Marko Brecelj, sta poizkusila razumeti z jezikovno melodičnostjo človekovo pozicijo v vesolju. To je kozmični anarhistični formalizem oziroma formulacija časa. Res je, vsi mi prihajamo iz skupinske grobnice, ampak vsi smo istočasno rosna vejica oblaka v hlačah. Majakovski in Ahmatova, Hlebnikov in Kurjohin, Kosovel in Brecelj! 

 

Ali ste se kdaj vprašali, kako se tvorijo ulice? Kako se oživlja materija? Vse je v umu umetnika ali čezumu gledalca, žal tudi ostudni kulturni konformizem. To, kar velja za Hlebnikova, velja tudi za Marka Breclja; zvok predstavlja prostorsko-vidni model vesolja, ki ima svojo avtentično svetlobo, blesk, odsev in barvo. Hlebnikov pravi: Umetnost je konstruiranje modela vesolja, ki ni zasnovan na pojmih prostor-čas, ampak še vedno ostaja v sferi našega osebnega vesolja. Zaum nastaja v točki, v kateri se prostor-čas združita v četrto prostorsko-časovno koordinato. Peta in šesta raven sta zasnovani na zaumnem eksperimentu. Sedma raven pa je največja skrivnost. To je brez-umna metajezikovna raven. 

 

Umetnost se prepleta prek vseh sedmih dimenzij. V vse dimenzije je vpet svet idej. Umetnost v svoji najenostavnejši obliki raziskuje humanistične in tehnološke ideje: o zgodovini, tehnologiji, ideologiji, procesih, skupnosti in o sami sebi. Slednji dve sta tisti, ki vertikalizirata Marka Breclja. Pripravljata ga na njegov vertikalni pohod, na njegov preboj v osebno vesolje. Marko Brecelj nam je zgradil model čustvenega neologizma, čustvenega vesolja, vedno pripravljenega za neposredno akcijo (Ta stol ne bo več nikdar nov). On sam je slavje osvobajanja, on kolažira, koktailira, montira, meša turpitudne zvarke oziroma citira, največkrat samega sebe. Je podzavest osebno. Če je bil govor Vladimirja Majakovskega rapersko revolucionarni nagovor, Marko Brecelj stremi k temu, da postanejo njegove zlogomelodije očiščevalna, zdravilna zvočnost. Ta ga pozvezuje z zadnjo klasično modernistično skupino OHO

 

Kolaž: Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

 

V četrtem razredu osnovne šole je z družino zapustil Maribor. Odselil se je v podsaharsko Afriko. Ta ga je v totalu senzibilizirala: že v naslednjem hipu je rasistično enačil z nacionalističnim. Po povratku je organiziral svoje prve neposredne umetniške akcije proti rasizmu. S  svojim univerzalnim umetniškim jezikom je želel vzpostaviti medrasno komunikacijo. Da, z zlogomelodijami in neologizmi. Z zlogomelodijami želi vstopiti v občečloveški jezik. On s civilno nepokorščino mehča uniformirance in njihove civilne agente. Predvsem je za vse njih motnja. Nikakor ne umetnik. Tudi on sam zase ne misli, da je umetnik. Toda on je veličasten umetnik.

 

Koktail: Za razliko od Luisa Bunuela, ki uporabi princip koktailov za definicijo svoje socialne pozicije, s katero želi deliti usodo srednjega razreda, Marko Brecelj želi deliti življenje umetnika, potopljenega v kontrakulturna stanja. Ravno zatiralske skupine skrivajo svojo zatiralskost s sklicevanjem na objektivnost. Naj živi subjektivnost! Živa izkušnja je pomembnejša od razumevanja zatiranja.

 

Citat in parafraza: Forma je polnost, ne pa zunanji videz. Mumble rap!

 

Montaža: Z glasbo za masovno uporabo oblikuje popolnoma nove forme. V svoje umetniške oblike dovoli vstop nizkim umetniškim zvrstem. S tem napade vse vrste akademizmov. S parado in montažo nevrednega umetniškega materiala zgradi prelepe umetnine. S parado neokusa napade energije zablod. Brecljeva kritična umetnost omogoči novo montažo sveta. Postmodernistično evforijo. 

 

Več kot jasno je, da jezik ne more opisati stvarnosti, kakor tudi ta komentar ne more opisati umetnosti Marka Breclja. Tako zlogomelodije postajajo DNK civilizacije, ki ga bomo lahko razbrali šele v daljni bodočnosti. Bodočnost pa je že zdavnaj za nami. Ne pozabimo, Marko Brecelj se je rodil v Sarajevu!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
0
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,566
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,928
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,983
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,240
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,676
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,730
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,392
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,402
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,151
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035