Komentar

Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji

Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se je v dobrem letu nabralo nekaj prelomnih dogodkov. Zato je zdaj čas za ocene, ali je bila osamosvojitev smiselna, ali smo dosegli cilje, ki smo jih postavili ob osamosvojitvi, je Slovenija uspešna država itd. Pojavlja se vrsta člankov in intervjujev, ki kažejo na to, da Slovenija ni ravno "zgodba o uspehu".

05.01.2020 10:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Slovenija   plebiscit   samostojnost   Čebine   ZKS   Dražgoše   Sovjetska zveza   boljševizem   Berlinski zid

Fotoilustracija: portal+

Spomeniki revoluciji in revolucionarjem dvomljivih kvalitet zagotavljajo čaščenje nečesa, kar je bilo in je še vedno pogubno za Slovenijo. Ohranjajo režim, ki je drugod propadel s porušitvijo Berlinskega zidu, pri nas pa še kar stoji in razdvaja narod na prvorazredne in drugorazredne.

Glede na najrazličnejše statistike je moč ugotoviti, da Slovenija zaostaja in da leze po lestvicah navzdol. Imamo armado ekonomistov, pravnikov, sociologov, filozofov, socialnih delavcev, zgodovinarjev, vseh vrst analitikov in še koga, ki so kompetentni, da podajo analizo in odgovorijo na vprašanje, kaj se dogaja s Slovenijo. Neke prave analize praktično ni zaslediti, čeravno je nujno, da ugotovimo vzroke, zakaj Slovenija zaostaja. Pričeti je potrebno s prvim kongresom Komunistične partije Slovenije (KPS) na Čebinah davnega leta 1936.

 

Dejstvo je, da so bili ob času kongresa velikonočni prazniki, da je skupina  komunistov šla na izlet, da se je skupini pridružil Josip Broz in da so se dogovorili, da so imeli prvi kongres in dogodek proglasili za zgodovinskega. Še danes je zgodovinski. Ali ni to prevara?

 

Potem je potrebno vedeti, da je bila naša komunistična partija le privesek boljševistične partije v Sovjetski zvezi. Slovenski komunisti so se šolali v Moskvi in oddelali prakso na bojiščih španske državljanske vojne. Takšni, prekaljeni so pričakali okupacijo. Sprva sicer malce zmedeni zaradi zavezništva med Hitlerjem in Stalinom, nato pa odločni, da okupacijo izkoristijo za revolucijo, boljševistično revolucijo po vzoru znamenite oktobrske revolucije. Ne smemo prezreti dejstva, da so komunisti slepo sledili Sovjetom in da se v prvi vrsti borili za sovjetsko Jugoslavijo, za sovjetsko Slovenijo.

 

Komunisti so pod plaščem narodnoosvobodilnega boja izvajali boljševistično revolucijo. Bila sta dva sovražnika: okupator in domača buržoazija. No, glede buržoazije je potrebno biti previden, saj so komunisti za sovražnike šteli vse, ki so se upirali boljševizmu, dovolj je bilo že izražanje nezadovoljstva. Tako sta nastali dve fronti: okupator in domači nasprotniki revolucije. Domači nasprotniki revolucije so bili seveda privlačnejše, lažje tarče, saj so bili slabo oboroženi, neizkušeni in imeli so dobrine, ki so jih revolucionarji potrebovali za preživetje. Prav fronta med partizani in domobranci je postala odločilna. Okupatorja so tolkli zahodni zavezniki daleč stran od Slovenije in partizani praktično niso mogli bistveno vplivati na izid vojne. Zelo pomembno pa je dejstvo, da so vedno močnejši obvladovali domobrance in jih končno premagali ter osvojili oblast. Boljševistična revolucija je zmagala in za seboj pustila na stotine morišč, saj je bila okrutna, krvava in zločinska. Nadaljevala se je še nekaj časa po porazu okupatorjev (in koncu vojne), saj je bilo potrebno utrditi oblast.

 

Na breme medvojnih zločinov je revolucija dodala še povojne poboje, teror, prisilno delo, množične pregone in nacionalizacijo.  Vse to so počeli revolucionarji, boljševiki, ki so imeli zaščito v Sovjetski zvezi in tudi z njeno pomočjo uvajali kruti boljševizem.

 

Kmalu pa so se zločinci zavedali svojih zločinov. Zločinov ni bilo mogoče prikrivati. Zavedali so se, kaj so storili, zato so se obdali z milico, ki jih je ščitila, s tajno policijo Udbo, ki je preverjala, kaj se dogaja. Zaščitili so morišča tako, da so postala nedostopna. Morišča so tudi prikrivali z zidovi, z miniranjem in raznimi drugimi ukrepi, kot na primer to, da so nad morišči odlagali haldo. Vse to so znaki, da so se hudodelci jasno zavedali svojih zločinov. Postali so nevrotični, shizofreni. Nekateri so se zapili, nekatere so hospitalizirali v psihiatrične ustanove, drugi so sproščali svoje travme s pisanjem spominov, kjer so minimalizirali zločine - ali pa jih celo opravičevali.

 

Za lajšanje in utemeljevanje svojih početij so prirejali pompozne proslave, odkrivali spomenike, se proglašali za heroje in živeli v prepričanju, da so resnični heroji in rešitelji naroda. A na koncu je vse skupaj nasedlo. Najprej Sovjetska zveza, potem kmalu še Jugoslavija, saj komunizem ni obstojen družbeni red. Troši več kot proizvaja. Najprej izkoristi rezerve, ki so jih ustvarili drugi, potem siromaši prebivalstvo in ga uničuje, nato najema kredite in na koncu neslavno bankrotira. Sovjetska zveza je bankrotirala, bankrotirala je Jugoslavija, bankrotirala je Slovenija. Bankrotiral je komunizem in padel je Berlinski zid.

 

V Sloveniji je nastal preplah, saj je postalo jasno, da bodo komunisti, ki so jih še vedno vodili vojni hudodelci in množični morilci, morali predati oblast. Zato so se intenzivno pripravljali na to. Bili so bolj izkušeni politiki kot prihajajoča garnitura. Vedeli so, kaj so dejanski vzvodi oblasti. Obvladovali so vse pore oblasti in so imeli možnost in priložnost, da obdržijo tisto, kar jim bo omogočilo preživetje. Za vsako ceno so zadržali finance, bančništvo, del gospodarstva, medije, sodstvo in šolstvo. Te sfere levičarji, ki so se pomladili in nadomestili staro gardo, praktično obvladujejo še danes.

 

V nastajajoče stranke so infiltrirali svoje ljudi, ki so jih od znotraj rušili in slabili novo oblast. Ustvarili so si tudi nove politične sile, ki so jim zagotavljale preživetje. Komunistično partijo so razcepili v dva dela; en del so preimenovali v socialno demokracijo, drugi del, pretežno pod pokroviteljstvom Udbe, pa v upokojensko stranko. Stavili so na novega vlečnega konja, LDS. Stranko, ki je izšla iz socialistične mladine. Z njo so sklenili pakt o nenapadanju, posredno tudi o sodelovanju. Pakt je bil dokaj enostaven: mi vam pustimo oblast, vi pa nam garantirajte popolno imuniteto. Vsi zločini in vsa hudodelstva morajo ostati prikrita. Če se slučajno kaj odkrije, ne sme priti do kakršnega koli sodnega procesa ali preiskave.

 

Prav to je bilo usodno za Slovenijo. Nihče od hudodelcev in morilcev ni bil procesiran, zato tudi kasnejši lopovi in zmikavti niso bili - razen redkih izjem - kaznovani. V Sloveniji je bil s tem uzakonjen popoln kaos. Razen tega so se javili strici iz ozadja, vplivneži, ki so sicer sestopili iz položajev, iz ozadja pa še vedno usmerjajo Slovenijo. Sprva je vlogo prevzel CK v ilegali, sedaj pa se je očitno razvilo več centrov, ki so specializirani za posamezna področja in plenijo vsak v svojem fevdu.

 

Če drži ocena, potem je Slovenija v zadnjih tridesetih letih izgubila 70 do 80 milijard evrov. O tem nihče ne razpravlja, podobno kot nihče ne more razgaliti zločinov boljševistične revolucije. To so prepovedane, tabu teme. Tudi  če med prvo in drugo na prvi pogled ne vidimo nobene povezave, pa je to varljivo. Kajti ravno ropanje nacionalnega bogastva oziroma državnega premoženja v teh treh desetletjih in nikoli sankcionirani zločini revolucije sta siamska dvojčka prekletstva, ki je vzrok za propadanje in zaostajanje Slovenije. Dejstvo je, da se še vedno ščitijo množični zločini. Še vedno so zločinci obdani z slavo in pogumom. Neskončne proslave še kar trajajo in še kar se povzdigujejo revolucionarji, ki so sidro slovenskega levičarstva, kakršnega so drugod po vzhodni Evropi že davno odpravili, medtem ko pri nas doživlja svojo renesanso. NOB in slavljenje revolucije sta namreč sijajen alibi za ohranjanje socialističnih tradicij.

 

In potem so tu Dražgoše. Obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji. Dražgoše, ki jih je urednik portala+ nekoč cinično preimenoval v Lažgoše, so najočitnejši znak, da nam še vedno vladajo heroji in da je celotna vodilna politika trdno v kleščah revolucionarjev.

 

Potrebno je poiskati povezavo med vojnimi in revolucionarnimi hudodelstvi na eni ter in kriminalom, ki hromi Slovenijo, na drugi strani. Doslej za vojna in revolucionarna hudodelstva ni odgovarjal še nihče, prav tako pa so velike ribe slovenskega kriminala ostale nedotakljive. Dražgoše so torej stična točka. Tiste, ki gredo na romanje v Dražgoše in se tam poklonijo revoluciji, čaka lepa politična kariera, kar pomeni, da se lahko zelo približajo velikim ribam, ki ropajo Slovenijo.

 

Mogoče je našteti na stotine primerov, ko je povezava enega zločina z drugim očitna. Dejstvo je, da sta hudodelstvi povezani in da rasteta iz iste korenine, ki je bila posajena davnega leta 1936 na Čebinah.

 

Če se želi Slovenija osvoboditi zla, ki jo ovira v razvoju, mora najprej spoznati vir tega zla. Ta se skriva v potvorjeni polpretekli zgodovini. Takoj ko bo ta razkrinkana in ko bodo državljani spoznali prevaro, bo bistveno lažje. Na stotine spomenikov nas danes tišči v lažno preteklost in nam ne omogoča razumskega dojemanja tega, kar nas zavira. Spomeniki revoluciji in revolucionarjem dvomljivih kvalitet zagotavljajo čaščenje nečesa, kar je bilo in je še vedno pogubno za Slovenijo. Ohranjajo režim, ki je drugod propadel s porušitvijo Berlinskega zidu, pri nas pa še kar stoji in razdvaja narod na prvorazredne in drugorazredne. Razdvojen narod pa ne more uspevati, kaj šele uspeti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.330
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.931
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.232
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.387
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.905
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.113
09/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 684
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 918