Komentar

Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo

Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega generala Soleimanija je potekala povsem filmsko. Poveljnika revolucionarne garde so v past zvabili Savdijci, za vabo so spretno uporabili kar iraško vlado, ki je Soleimanija povabila v Bagdad, umazano delo pa je kirurško natančno opravil ameriški dron. Vrhunec banalnosti sodobnega zla bi bil, če je z dronom, ki je iztrelil štiri rakete na konvoj, upravljal Pentagonov uradnik nekje v Združenih državah, po možnosti kar od doma, iz kabineta, medtem ko so se v sosednji sobi igrali otroci, spodaj pa je žena kuhala večerjo ...

06.01.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Iran   Bagdad   Soleimani   general   likvidacija   Američani   dron   Jamal Khashoggi   Donald Trump   Bližnji vzhod   Savdska Arabija   Združene države   Teheran

Fotomontaža: portal+

Tisti, ki so ob Soleimanijevi smrti zagnali ideološko mašinerijo protiameriške in protinatovske retorike, kar je v Sloveniji tako ali tako že reden pojav, so se izkazali tudi z izlivi podpore Iranu in tamkajšnjemu teokratskemu režimu. Kaj ko bi se tega spomnili tudi takrat, ko bo med prosilci za azil spet kakšen Iranec? Gotovo ni pobegnil iz države zato, ker bi bil navdušen častilec Iranske revolucionarne garde in njenega bivšega poveljnika ...

3. januarja kmalu po polnoči je najpomembnejši iranski general Quassem Soleimani pristal v Bagdadu na poti iz Sirije s posebno pomembno misijo. Šlo naj bi za umiritev napetih odnosov v Perzijskem zalivu, in sicer med Iranom in Savdsko Arabijo, kjer so za raketne napade na svoje rafinerije jeseni 2019 ves čas obtoževali jemenske proiranske milice. Kakšno sporočilo je v Irak, ki se je ponudil kot posrednik, prinašal Soleimani, ni znano. Obisk naj bi potekal v strogi tajnosti, vendar so zanj vedeli Savdijci, prek njih pa tudi Američani. Eden izmed glavnih antagonistov te zgodbe je stari znanec iz škandaloznega umora savdijskega oporečnika Jamala Khashoggija, ki so ga Savdijci brutalno likvidirali oktobra 2018 v prostorih svojega konzulata v Istanbulu. Kronski princ Mohammad bin Salman, najverjetnejši naročnik tega umora, je svojim ameriškim zaveznikom vrnil uslugo, ker ga zaradi Khashoggija niso nikoli posebej grajali, in v past zvabil Soleimanija. Vse skupaj dejansko spominja na kak filmski scenarij; zaradi načina likvidacije je še najbližje primerjava s trilerjem Syriana režiserja Stephena Gaghana (vir). Sovražnik se pelje v majhnem konvoju, ko dobesedno iz neba, kjer patruljira dron, prileti nekaj lasersko vodenih raket in označeno vozilo skupaj s potniki pošlje v zrak. Proti takšnemu napadu praktično ni možna nobene obramba.

 

V Riadu so takoj po uspešno izvedeni operaciji za vsak primer uradno zanikali, da bi se Američani z njimi posvetovali pred napadom oziroma jih obvestili, kaj pripravljajo. To do neke mere drži, saj je bilo, če naša teza drži, ravno obratno in so bili Savdijci tisti, ko so Pentagonu namignili, kdaj in kje bo moč "rešiti problem" z imenom Soleimani. Savdski dvor je hkrati izrazil tudi zaskrbljenost zaradi posledic Soleimanijeve smrti in iranskih groženj z maščevanjem. Kljub vsemu je Savdska Arabija lahko neposredno izpostavljena morebitnim iranskim zračnim napadom, pri čemer so na njeno ozemlje jemenske šiitske milice, ki jih vojaško podpira Teheran, že doslej uspešno izstreljevale rakete. Mimogrede, ob rob iranskim grožnjam po strašnem maščevanju Američanom zaradi umora Soleimanija lahko zapišemo, da je v Perzijskem zalivu dejansko okoli 35 vojaških oporišč in drugih vojaških objektov Združenih držav, ki so v dosegu iranskih raket. Najbližje in bržkone najbolj izpostavljena je baza v Bahrajnu.

 

 

Brez možnosti za preživetje

 

Kaj se je torej zgodilo v prvih urah 3. januarja letos? General Quassem Soleimani, poveljnik Iranske revolucionarne garde, se je s pol ducata varnostnikov z bagdadskega mednarodnega letališča letališča peljal proti centru iraške prestolnice, ko so njegovo vozilo oziroma konvoj zadele (štiri) rakete, ki jih je pred tem izstrelil ameriški dron. Žrtev ni imela nobenih možnosti, da bi preživela napad, ki ga je formalno ukazal predsednik Donald Trump, sicer pa je operacijo že dlje časa načrtoval Pentagon.

 

 

Satelitski posnetek bagdadskega letališča: na desni strani je označen kraj napada.

 

 

Zanimivo je, da je vse skupaj potekalo zelo javno, nobenega sprenevedanja ali zanikanja ni bilo. Američani so prav izrecno poudarjali, da so oni tisti, ki stojijo za likvidacijo, čeprav bi lahko operacijo izpeljali neprimerno bolj diskretno in se morda celo izognili neposredni vpletenosti (Rusi oziroma njihov predsednik Vladimir Putin, denimo, za črne operacije običajno uporabijo Skupino Wagner, o kateri bo naš sodelavec Shane Quinn v prihodnjih dneh na portalu+ objavil podrobnejšo analizo).

 

Vse to kaže na to, da je ameriško sporočilo iranskemu vodstvu sledeče: Lahko se še tako skrivate pred nami, vendar vas bomo našli in - če bomo želeli - likvidirali. Tega sporočila, ki je namenjeno teokratski in vojaški oblasti v Teheranu, zagotovo niso prezrli v Moskvi in predvsem Pekingu, ki je strateško odvisen od dobav nafte iz Perzijskega zaliva, zato bi morebitna vojna in blokada Hormuške ožine povzročila resne težave kitajski ekonomiji. Kitajci bodo Iran v prihodnjih dneh vsekakor potihem svarili, naj se ne loteva nepremišljenih potez in namesto tega raje počaka, da bodo Američani napravili kakšno večjo strateško napako.

 

Besneča retorika iranskega režima, ki je smrt Soleimanija izkoristil predvsem za svojo konsolidacijo in okrepitev nadzora nad ne ravno navdušenimi državljani, je v prvi vrsti notranjepolitične narave. Poleg tega je bil Soleimani več kot dve desetletji glava revolucionarne garde, ustanovljene s Homeinijevo islamsko revolucijo leta 1979. Ključni namen te paravojaške skupine je bila zaščita revolucije in njenih verskih voditeljev, čeprav so gardo doslej angažirali tudi v primerih demonstracij in izbruhov nezadovoljstva med ljudstvom. Iran pač ni demokracija, Soleimani je bil najvišji poveljnik organizacije, ki je predstavljala represivni del teokratskega režima, zato nikakor ni res, da je njegovo smrt objokaval ves Iran. Res pa je, da so solze voditeljev islamske države na njegovem pogrebu resnične in iskrene, saj je šlo za enega ključnih stebrov tega režima. Podobno iskreno je bilo v teh dneh veselje v Izraelu, kjer so se verjetno edini na svetu razveselili likvidacije iranskega generala. Iran je, kot vemo, doslej že večkrat zanikal pravico do obstoja judovske države.

 

 

Operacija je bila nezakonita

 

Evropska unija tudi tokrat nejevoljno podpira Združene države, a hkrati izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega iranskega maščevanja in eskalacije razmer na Bližnjem vzhodu. Toda Evropske unije tam že dolgo nihče več ne jemlje resno, zato je dejansko povsem nepomembno, kaj o likvidaciji Soleimanija menijo v Bruslju oziroma Parizu, Londonu in Berlinu.

 

Evropska unija bo kvečjemu ciljna destinacija novega vala beguncev v primeru vojne v Perzijskem zalivu.

 

 

Soleimanijev pogrebni sprevod je spremljalo več milijonov ljudi. Iranski režim bo njegovo smrt izkoristil za konsolidacijo oblasti, zato je besneča retorika v prvi vrsti namenjena domači javnosti. 

 

 

Pravno pokrije za Trumpov ukaz o likvidaciji generala Soleimanija bomo težko našli. Oznaka Iranske revolucionarne garde kot teroristične organizacije je bolj kot ne figov list, s katerim bo Pentagon poskušal prepričati domačo javnost o upravičenosti likvidacije v Iranu izjemno priljubljenega generala. Mednarodna javnost je z veliko večino obsodila dejanje, za katerega je politično, pravno in moralno odgovoren Trump, ki se je tako za nekaj časa rešil medijskega pritiska zaradi ustavne obtožbe v Kongresu. Toda impeachment, ki ameriškega predsednika dejansko nikoli ni resno ogrožal, je lahko le eden izmed množice motivov za odločitev o umoru Soleimanija. S to potezo je Donald Trump, ki se je tri leta uspešno upiral pozivov jastrebov vojaške in naftne industrije, naj Ameriko že enkrat spravi v novo vojno, bržkone prestopil Rubikon in tako postal povsem enak svojim predhodnikom, tudi demokratskim.

 

 

Razlogi za operacijo na vsakem koraku

 

Če za Trumpa likvidacija iranskega generala pomeni začasno razbremenitev pred akutinimi notranjepolitičnimi problemi in morda zagotavlja nekaj prepotrebne municije za prihajajoče predsedniške volitve, pa gre dejanske razloge za odstranitev drugega najmočnejšega človeka v Iranu iskati drugje. Resda je lahko neposredni povod za predsednikov ukaz novoletno razgrajanje pred ameriško ambasado v Bagdadu, kjer so bili v ozadju prav Iranci. Morda so ravno zaradi več kot 400 dni trajajočega "obleganja" svoje ambasade v Teheranu Američani še vedno izjemno občutljivi na kakršne koli proteste pred svojimi veleposlaništvi, sploh na Bližnjem vzhodu - in še posebej, če so organizatorji Iranci. 

 

Prav tako je svoje naredila tudi smrt ameriškega državljana v Iraku nekaj dni prej, za kar so Američani ravno tako obtožili Iran, ker naj bi raketni napad, v katerem je umrl Američan, izvedla iraška milica, podružnica zloglasnega Hezbolaha, ki je pod neposrednim poveljstvom Irana oziroma prav tiste paravojaške garde, katere poveljnik je bil več kot dve desetletji v petek ubiti Soleimani. Drži tudi argument o vedno večjih napetostih med Teheranom in Washingtonom zaradi odločitve Irana, da se enostransko umakne iz jedrskega sprazuma, čemur so sledile še hujše ameriške sankcije in več incidentov v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini.

 

 

Četudi ideja o likvidaciji generala Soleimanija ni bila njegovo, pa je njegovo smrt odgovoren predsednik Trump.

 

 

Nenazadnje je bil lani že izdan ukaz za letalske napade na iranske cilje, letala so bila že v zraku, ko si je Trump premislil in ukazal prekinitev operacije. Možno je tudi, da so mu napad v Pentagonu dobesedno vsilili in se je tega zavedel šele v zadnjem hipu, ko je tudi ukazal, da bombardiranja ne bo in da naj se letala vrnejo. O tem, kdo ima dejansko oblast v Beli hiši, ko gre za najpomembnejša strateška vojaška vprašanja, lahko špekuliramo, vendar bomo težko dobili jasen odgovor. Poleg tega je Trump pred meseci precej nepričakovano odpustil svojega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki je slovel kot eden največjih jastrebov v Washingtonu.

 

 

Zakaj ravno zdaj in zakaj prav Soleimani?

 

Če je kljub nekaterim (utemeljenim) pomislekom na koncu vseeno odločil Trumpov temperament in zagotovilo energetskega lobija, da bodo "poskrbeli za njegovo reelekcijo", potem je seveda zelo verjeten najenostavnejši odgovor na vprašanje "zakaj?" samo eden: "Zato, ker lahko." Amerika mora vsake toliko udariti s pestjo in svetu dokazati, da je še vedno strašen igralec.

 

Vsi ostali smo le statisti, ki lahko bodisi razumemo strateške razloge za odstranitev nekega generala, čeprav to še ne pomeni, da jih tudi podpiramo. Najbolj patetični pa so tisti, ki so ob Soleimanijevi smrti zagnali ideološko mašinerijo protiameriške in protinatovske retorike, kar je v Sloveniji tako ali tako že reden pojav, zato izlivi podpore Iranu in tamkajšnjemu teokratskemu režimu niti ne presenečajo. Kaj ko bi se tega spomnili tudi takrat, ko bo med prosilci za azil spet kakšen Iranec? Gotovo ni pobegnil iz države zato, ker bi bil navdušen častilec Iranske revolucionarne garde in njenega bivšega poveljnika ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.322
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.930
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.573
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.229
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.542
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.384
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.903
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.113
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 918
10/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 654