Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijarde evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej je to nekaj čez 20-odstotna obdavčitev.

07.01.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital

Lahko se strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji.

V prvem delu analize (vir) smo ugotavljali, da je obdavčitev prejemkov in naslova plač seveda progresivna in sicer med 32 in 42 % za večino zaposlenih, odstopajo le najvišji prejemki s tudi 60 % obdavčitvijo. Ko pa k temu dodamo še davke, ki jih plačamo ob potrošnji (DDV, trošarine), je naraščanje stopnje obdavčitve z večanjem plač precej manj izrazito. Ta izračun pa smo potem "popravili" še za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje (seveda samo tisti del, ki bi bil potreben za izplačevanje pokojnine v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov). Prispevek za pokojnino je pravzaprav neto prejemek, le da ga prejemamo po upokojitvi. Po tej korekciji se dejanska obdavčitev naših skupnih prejemkov giblje med 32 in 38 % celotnega zneska, le pri desetini najbolje plačanih se na koncu dvigne tudi na 60 %. V povprečju to pomeni 800 evrov mesečno na zaposlenega oziroma 500 evrov na polnoletnega državljana Slovenije. V zadnjem tekstu (vir) je nato še predstavljeno, za kakšne namene država porabi teh 500 evrov. Slika pa se spremeni, če k tej obremenitvi dodamo še obdavčitve iz naslova prejemkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev prihodkov iz kapitala

 

Dosedanji izračuni so veljali za dohodke iz dela, na katere državljani Slovenije letno plačajo dobrih 9 milijard evrov davkov (brez prispevka za pokojnine, ki je v bistvu odložen neto prejemek). Ob tem ima manjši del populacije finančna premoženja, ki mu prinašajo tudi prihodke iz kapitala. Za te prihodke je seveda na voljo precej manj podatkov, potrebno je nekaj več ocen, vseeno pa lahko iz javno dostopnih baz sestavimo dokaj konsistentno sliko.

 

Po zadnjih spremembah davčne zakonodaje so kapitalski prihodki obdavčeni z enotno 27,5-odstotno stopnjo. Pred izplačilom dobička nanj plačajo 19 % davka že tudi podjetja. Skupna davčna obremenitev dohodka pravnih oseb, če ga izplačamo lastniku kapitala je torej 41 %. Če smo zgoraj ugotovili, da je povprečna obremenitev dohodka iz dela 38 % (brez pokojninskega prispevka), je kapital načeloma obdavčen celo nekoliko več.

 

Seveda pa to velja samo za izplačan dobiček brez koriščenja olajšav. Zakonodaja omogoča namreč precej olajšav ter izjem, tako da je dobiček v podjetjih obdavčen v povprečju z okoli 14 %. Na drugi strani pa se izplačuje le manjši del dobička, zato je redko obdavčen z omenjenimi 41 odstotki. Večina dobičkov ostaja v podjetjih in dohodki se realizirajo šele ob prodaji naložb (ali se prenašajo v naslednji rod), ko pa je obdavčitev precej nižja. Glede na obseg prilivov davkov iz kapitala bi lahko ocenili, da je povprečna plačana davčna stopnja na kapital malo nad 20 %.

 

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijardi evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej dobra 20-odstotna obdavčitev.

 

Zahtevnejše pa je vprašanje distribucije tega premoženja. Pomagamo si lahko s strukturo podjetij v domači zasebni lasti glede na ocenjeno vrednost družb. Približno polovica premoženja je v družbah vrednih več kot milijon evrov z okoli 5.000 lastniki. Večino druge polovice pa predstavlja 15.000 družb in samostojnih podjetnikov, katerih družbe so vredne več kot 100 tisoč evrov. V preostalih 100 tisoč družbah in s.p. je relativno malo premoženja in še manj donosov (kapitalskih dobičkov) in zato nimajo večjega vpliva na obdavčitev.

 

Cilj analize je, da bi ugotovili skupno obdavčitev iz naslova dela in kapitala. Kot smo ugotavljali, je dejanska obdavčitev najvišjih prejemkov tudi do 60 % (sicer izjemoma, le za nekaj tisoč ljudi), za dohodke iz kapitala pa smo ocenili povprečno stopnjo v višini okoli 22 % z razponom med nič in 41 %. Vendar za razliko od obdavčitve dela dejanska stopnja obdavčitve kapitala ni odvisna od višine prejemka, temveč se razlikuje od primera do primera (odvisno tudi od tega, kako se kdo "znajde" oz. zna poiskati davčno ugodnejšo obravnavno - pri izplačilu plač teh možnosti drugačne obravnave in koriščenja različnih olajšav ni). Poleg tega imajo nekateri samo prihodke iz naslova dela in so obdavčeni po najvišji stopnji, drugi samo iz kapitala in tretji neko kombinacijo, odvisno od strukture prihodkov. 

 

Zaradi navedenih razlogov lahko izračunamo samo neko hipotetično povprečje, upoštevaje še zgoraj omenjeno distribucijo dohodkov iz kapitala. Na spodnji sliki je tako s črno črto prikazana dejanska obdavčitev prihodkov iz dela (po odbitku prispevka za pokojnino), tako kot smo računali v prejšnjih izračunih. Z rdečo črto pa je prikazano, če bi tem prejemnikom sorazmerno dodali še prihodke iz kapitala. V osnovni verziji smo predpostavili, da so ti dohodki obdavčeni s povprečno stopnjo na kapital, pri čemer imajo nekateri prejemniki te dohodke obdavčene tudi z maksimalno stopnjo v višini 41 %, drugi pa praktično neobdavčene. Poznamo npr. primere s kripto sveta in nekatere druge uspešne poslovne zgodbe, kjer plačila davka na zaslužke ni bilo. Podobno velja tudi za podjetnike, ki koristijo polne davčne olajšave, kapitala pa si niso izplačali ali pa jo bodo prodali šele po 20 letih neobdavčeno. A na drugi strani imamo tudi primere s plačevanjem polnega davka na dobiček ter izplačevanjem obdavčenih dividend, kar obremeni dohodke iz kapitala tudi za 40 %.

 

 

 

 

Na sliki je z zgornjo (modro) črto prikazana skupna obdavčitev prihodkov iz dela (davki na prejemke in potrošnjo). Črta prikazuje, da imamo zmerno progresivno obdavčitev, ki se za večino zaposlenih dviguje od 48 do 56 %, pri zadnjem odstotku najbolje plačanih zaposlenih pa preseže 60 %. Za oceno realne obdavčitve smo od davkov odšteli dejansko potrebni prispevek za pokojnino, ki je po vsebini neto izplačilo, le da v kasnejših obdobjih. To dejansko višino obdavčitve prikazuje črna črta po, kateri se obdavčitev dvigne od 32 % pri najnižjih prejemkih do 40 %, le en odstotek najbolje plačanih je obdavčen več. Kot je navedeno zgoraj, je takšen prikaz najbolj ustrezen pokazatelj višine obdavčitve.

 

Če pa k temu dodamo še dohodke od kapitala, ki so v povprečju obdavčeni manj, bi se zgornja stopnje obdavčitve gibala med 35 in 40 %. To skupno obdavčitev prikazuje rdeča neprekinjena črta. Upoštevajoč vse dohodke prebivalstva smo torej dobili neko obliko zelo zmerne progresivnosti - razne pri odstotku ljudi z najvišjimi prejemki. Glede na povprečno stopnjo obdavčitev so torej ljudje z najvišjimi skupnimi prejemki običajno obdavčeni najmanj oz. po nižji stopnji.

 

A kot rečeno, takšen izračun je zelo hipotetičen. Med prejemniki višjih dohodkov jih veliko nima dohodkov iz kapitala in ti so obdavčeni tudi po 60 %. Na drugi strani pa ima nekaj tisoč ljudi največje zaslužke iz naslova povečevanja premoženja oz. svojih finančnih naložb, na katere plačujejo relativno malo davkov, velikokrat celo nič. V tem kontekstu je potrebno spremljati in razumeti skupno obdavčitev prejemkov. Računsko smo sicer prikazali povprečje (polna rdeča črta), a potrebno je gledati celotni razpon obdavčitve med prekinjenima črtama.

 

Na koncu pa dodajam še sliko, kjer so zbrani vsi davki (tudi prispevki za pokojnine in davki na dobiček) na podoben način, kot so bili na prvi sliki zbrani podatki za Francijo. Tudi višine obdavčitve so kar podobne. Prične se nekoliko pod 50 %, nato dvigne do 53 %, najvišji pa prejemki pa so obdavčeni manj. Ob navedenih predpostavkah so povprečne stopnje pri najvišjih dohodkih v Sloveniji celo nižje, kot to velja za Francijo (tam padejo le do 47 %), a te razlike so verjetno rezultat načina izračuna. Kot smo navedli zgoraj, najvišji dohodki peščice ljudi pravzaprav celo niso obdavčeni in verjetno podobno velja tudi za Francijo, zato je verjetno njihova zgornja stopnja 47 % nekoliko vprašljiva. Pa tudi sicer je v prikazu skupne obdavčitve verjetno bolj pravilno, da realno potrebne prispevke za pokojnino obravnavamo kot naše neto prejemke, le da z zamikom.

 

 



 

Z vidika splošnega prepričanja, da je pri nas obdavčitev močno progresivna, so takšni rezultati najbrž presenetljivi. Bistveno nižje obdavčeni kapitalski prejemki pač znižujejo povprečne stopnje davkov pri najvišjih zaslužkih, kljub temu, da imamo pri ostalih davkih primerjalno z drugimi državami kar visoko progresivnost. Seveda pa se s praktičnega vidika pri najvišjih dohodkih iz kapitala vseeno odpira vprašanje možnosti ter upravičenosti obdavčevanja npr. po 40 %. Prejemniki visokih dohodkov iz dela plačajo nanje tudi 60 %  davkov za financiranje šolstva, zdravstva in države. Bi bilo primerno, da se s takšno stopnjo obdavči tudi izplačan kapitalski dobiček? In s kakšno stopnjo obdavčiti dobiček, ki ga podjetnik sicer zadrži v podjetju, a ki vseeno pomeni povečanje njegove osebnega premoženja?

 

To so vsekakor dileme, s katerimi se srečujemo pri odločanju o oblikovanju konkretne davčne politike v državi in katerih se takšni izračuni povprečij seveda ne dotikajo. Kakor se sicer lahko strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji, imajo kapitalski prihodki še druge dimenzije in zato neposredna preslikava najbrž ni upravičena. Ti dohodki namreč v pretežni meri ostajajo v podjetjih in so namenjeni financiranju nadaljnje rasti. Omejitve pa so vsekakor tudi nizka obdavčitev teh prejemkov v drugih državah in bistveno odstopanje bi imelo učinke na izkazovanje teh dohodkov v naši državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.764
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.620
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.477
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.158
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 799
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.149
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 996