Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijarde evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej je to nekaj čez 20-odstotna obdavčitev.

07.01.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital

Lahko se strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji.

V prvem delu analize (vir) smo ugotavljali, da je obdavčitev prejemkov in naslova plač seveda progresivna in sicer med 32 in 42 % za večino zaposlenih, odstopajo le najvišji prejemki s tudi 60 % obdavčitvijo. Ko pa k temu dodamo še davke, ki jih plačamo ob potrošnji (DDV, trošarine), je naraščanje stopnje obdavčitve z večanjem plač precej manj izrazito. Ta izračun pa smo potem "popravili" še za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje (seveda samo tisti del, ki bi bil potreben za izplačevanje pokojnine v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov). Prispevek za pokojnino je pravzaprav neto prejemek, le da ga prejemamo po upokojitvi. Po tej korekciji se dejanska obdavčitev naših skupnih prejemkov giblje med 32 in 38 % celotnega zneska, le pri desetini najbolje plačanih se na koncu dvigne tudi na 60 %. V povprečju to pomeni 800 evrov mesečno na zaposlenega oziroma 500 evrov na polnoletnega državljana Slovenije. V zadnjem tekstu (vir) je nato še predstavljeno, za kakšne namene država porabi teh 500 evrov. Slika pa se spremeni, če k tej obremenitvi dodamo še obdavčitve iz naslova prejemkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev prihodkov iz kapitala

 

Dosedanji izračuni so veljali za dohodke iz dela, na katere državljani Slovenije letno plačajo dobrih 9 milijard evrov davkov (brez prispevka za pokojnine, ki je v bistvu odložen neto prejemek). Ob tem ima manjši del populacije finančna premoženja, ki mu prinašajo tudi prihodke iz kapitala. Za te prihodke je seveda na voljo precej manj podatkov, potrebno je nekaj več ocen, vseeno pa lahko iz javno dostopnih baz sestavimo dokaj konsistentno sliko.

 

Po zadnjih spremembah davčne zakonodaje so kapitalski prihodki obdavčeni z enotno 27,5-odstotno stopnjo. Pred izplačilom dobička nanj plačajo 19 % davka že tudi podjetja. Skupna davčna obremenitev dohodka pravnih oseb, če ga izplačamo lastniku kapitala je torej 41 %. Če smo zgoraj ugotovili, da je povprečna obremenitev dohodka iz dela 38 % (brez pokojninskega prispevka), je kapital načeloma obdavčen celo nekoliko več.

 

Seveda pa to velja samo za izplačan dobiček brez koriščenja olajšav. Zakonodaja omogoča namreč precej olajšav ter izjem, tako da je dobiček v podjetjih obdavčen v povprečju z okoli 14 %. Na drugi strani pa se izplačuje le manjši del dobička, zato je redko obdavčen z omenjenimi 41 odstotki. Večina dobičkov ostaja v podjetjih in dohodki se realizirajo šele ob prodaji naložb (ali se prenašajo v naslednji rod), ko pa je obdavčitev precej nižja. Glede na obseg prilivov davkov iz kapitala bi lahko ocenili, da je povprečna plačana davčna stopnja na kapital malo nad 20 %.

 

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijardi evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej dobra 20-odstotna obdavčitev.

 

Zahtevnejše pa je vprašanje distribucije tega premoženja. Pomagamo si lahko s strukturo podjetij v domači zasebni lasti glede na ocenjeno vrednost družb. Približno polovica premoženja je v družbah vrednih več kot milijon evrov z okoli 5.000 lastniki. Večino druge polovice pa predstavlja 15.000 družb in samostojnih podjetnikov, katerih družbe so vredne več kot 100 tisoč evrov. V preostalih 100 tisoč družbah in s.p. je relativno malo premoženja in še manj donosov (kapitalskih dobičkov) in zato nimajo večjega vpliva na obdavčitev.

 

Cilj analize je, da bi ugotovili skupno obdavčitev iz naslova dela in kapitala. Kot smo ugotavljali, je dejanska obdavčitev najvišjih prejemkov tudi do 60 % (sicer izjemoma, le za nekaj tisoč ljudi), za dohodke iz kapitala pa smo ocenili povprečno stopnjo v višini okoli 22 % z razponom med nič in 41 %. Vendar za razliko od obdavčitve dela dejanska stopnja obdavčitve kapitala ni odvisna od višine prejemka, temveč se razlikuje od primera do primera (odvisno tudi od tega, kako se kdo "znajde" oz. zna poiskati davčno ugodnejšo obravnavno - pri izplačilu plač teh možnosti drugačne obravnave in koriščenja različnih olajšav ni). Poleg tega imajo nekateri samo prihodke iz naslova dela in so obdavčeni po najvišji stopnji, drugi samo iz kapitala in tretji neko kombinacijo, odvisno od strukture prihodkov. 

 

Zaradi navedenih razlogov lahko izračunamo samo neko hipotetično povprečje, upoštevaje še zgoraj omenjeno distribucijo dohodkov iz kapitala. Na spodnji sliki je tako s črno črto prikazana dejanska obdavčitev prihodkov iz dela (po odbitku prispevka za pokojnino), tako kot smo računali v prejšnjih izračunih. Z rdečo črto pa je prikazano, če bi tem prejemnikom sorazmerno dodali še prihodke iz kapitala. V osnovni verziji smo predpostavili, da so ti dohodki obdavčeni s povprečno stopnjo na kapital, pri čemer imajo nekateri prejemniki te dohodke obdavčene tudi z maksimalno stopnjo v višini 41 %, drugi pa praktično neobdavčene. Poznamo npr. primere s kripto sveta in nekatere druge uspešne poslovne zgodbe, kjer plačila davka na zaslužke ni bilo. Podobno velja tudi za podjetnike, ki koristijo polne davčne olajšave, kapitala pa si niso izplačali ali pa jo bodo prodali šele po 20 letih neobdavčeno. A na drugi strani imamo tudi primere s plačevanjem polnega davka na dobiček ter izplačevanjem obdavčenih dividend, kar obremeni dohodke iz kapitala tudi za 40 %.

 

 

 

 

Na sliki je z zgornjo (modro) črto prikazana skupna obdavčitev prihodkov iz dela (davki na prejemke in potrošnjo). Črta prikazuje, da imamo zmerno progresivno obdavčitev, ki se za večino zaposlenih dviguje od 48 do 56 %, pri zadnjem odstotku najbolje plačanih zaposlenih pa preseže 60 %. Za oceno realne obdavčitve smo od davkov odšteli dejansko potrebni prispevek za pokojnino, ki je po vsebini neto izplačilo, le da v kasnejših obdobjih. To dejansko višino obdavčitve prikazuje črna črta po, kateri se obdavčitev dvigne od 32 % pri najnižjih prejemkih do 40 %, le en odstotek najbolje plačanih je obdavčen več. Kot je navedeno zgoraj, je takšen prikaz najbolj ustrezen pokazatelj višine obdavčitve.

 

Če pa k temu dodamo še dohodke od kapitala, ki so v povprečju obdavčeni manj, bi se zgornja stopnje obdavčitve gibala med 35 in 40 %. To skupno obdavčitev prikazuje rdeča neprekinjena črta. Upoštevajoč vse dohodke prebivalstva smo torej dobili neko obliko zelo zmerne progresivnosti - razne pri odstotku ljudi z najvišjimi prejemki. Glede na povprečno stopnjo obdavčitev so torej ljudje z najvišjimi skupnimi prejemki običajno obdavčeni najmanj oz. po nižji stopnji.

 

A kot rečeno, takšen izračun je zelo hipotetičen. Med prejemniki višjih dohodkov jih veliko nima dohodkov iz kapitala in ti so obdavčeni tudi po 60 %. Na drugi strani pa ima nekaj tisoč ljudi največje zaslužke iz naslova povečevanja premoženja oz. svojih finančnih naložb, na katere plačujejo relativno malo davkov, velikokrat celo nič. V tem kontekstu je potrebno spremljati in razumeti skupno obdavčitev prejemkov. Računsko smo sicer prikazali povprečje (polna rdeča črta), a potrebno je gledati celotni razpon obdavčitve med prekinjenima črtama.

 

Na koncu pa dodajam še sliko, kjer so zbrani vsi davki (tudi prispevki za pokojnine in davki na dobiček) na podoben način, kot so bili na prvi sliki zbrani podatki za Francijo. Tudi višine obdavčitve so kar podobne. Prične se nekoliko pod 50 %, nato dvigne do 53 %, najvišji pa prejemki pa so obdavčeni manj. Ob navedenih predpostavkah so povprečne stopnje pri najvišjih dohodkih v Sloveniji celo nižje, kot to velja za Francijo (tam padejo le do 47 %), a te razlike so verjetno rezultat načina izračuna. Kot smo navedli zgoraj, najvišji dohodki peščice ljudi pravzaprav celo niso obdavčeni in verjetno podobno velja tudi za Francijo, zato je verjetno njihova zgornja stopnja 47 % nekoliko vprašljiva. Pa tudi sicer je v prikazu skupne obdavčitve verjetno bolj pravilno, da realno potrebne prispevke za pokojnino obravnavamo kot naše neto prejemke, le da z zamikom.

 

 



 

Z vidika splošnega prepričanja, da je pri nas obdavčitev močno progresivna, so takšni rezultati najbrž presenetljivi. Bistveno nižje obdavčeni kapitalski prejemki pač znižujejo povprečne stopnje davkov pri najvišjih zaslužkih, kljub temu, da imamo pri ostalih davkih primerjalno z drugimi državami kar visoko progresivnost. Seveda pa se s praktičnega vidika pri najvišjih dohodkih iz kapitala vseeno odpira vprašanje možnosti ter upravičenosti obdavčevanja npr. po 40 %. Prejemniki visokih dohodkov iz dela plačajo nanje tudi 60 %  davkov za financiranje šolstva, zdravstva in države. Bi bilo primerno, da se s takšno stopnjo obdavči tudi izplačan kapitalski dobiček? In s kakšno stopnjo obdavčiti dobiček, ki ga podjetnik sicer zadrži v podjetju, a ki vseeno pomeni povečanje njegove osebnega premoženja?

 

To so vsekakor dileme, s katerimi se srečujemo pri odločanju o oblikovanju konkretne davčne politike v državi in katerih se takšni izračuni povprečij seveda ne dotikajo. Kakor se sicer lahko strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji, imajo kapitalski prihodki še druge dimenzije in zato neposredna preslikava najbrž ni upravičena. Ti dohodki namreč v pretežni meri ostajajo v podjetjih in so namenjeni financiranju nadaljnje rasti. Omejitve pa so vsekakor tudi nizka obdavčitev teh prejemkov v drugih državah in bistveno odstopanje bi imelo učinke na izkazovanje teh dohodkov v naši državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.022
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.897
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.526
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.419
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.263
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.352
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.373
08/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.573
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.214
10/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 860