Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijarde evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej je to nekaj čez 20-odstotna obdavčitev.

07.01.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital

Lahko se strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji.

V prvem delu analize (vir) smo ugotavljali, da je obdavčitev prejemkov in naslova plač seveda progresivna in sicer med 32 in 42 % za večino zaposlenih, odstopajo le najvišji prejemki s tudi 60 % obdavčitvijo. Ko pa k temu dodamo še davke, ki jih plačamo ob potrošnji (DDV, trošarine), je naraščanje stopnje obdavčitve z večanjem plač precej manj izrazito. Ta izračun pa smo potem "popravili" še za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje (seveda samo tisti del, ki bi bil potreben za izplačevanje pokojnine v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov). Prispevek za pokojnino je pravzaprav neto prejemek, le da ga prejemamo po upokojitvi. Po tej korekciji se dejanska obdavčitev naših skupnih prejemkov giblje med 32 in 38 % celotnega zneska, le pri desetini najbolje plačanih se na koncu dvigne tudi na 60 %. V povprečju to pomeni 800 evrov mesečno na zaposlenega oziroma 500 evrov na polnoletnega državljana Slovenije. V zadnjem tekstu (vir) je nato še predstavljeno, za kakšne namene država porabi teh 500 evrov. Slika pa se spremeni, če k tej obremenitvi dodamo še obdavčitve iz naslova prejemkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev prihodkov iz kapitala

 

Dosedanji izračuni so veljali za dohodke iz dela, na katere državljani Slovenije letno plačajo dobrih 9 milijard evrov davkov (brez prispevka za pokojnine, ki je v bistvu odložen neto prejemek). Ob tem ima manjši del populacije finančna premoženja, ki mu prinašajo tudi prihodke iz kapitala. Za te prihodke je seveda na voljo precej manj podatkov, potrebno je nekaj več ocen, vseeno pa lahko iz javno dostopnih baz sestavimo dokaj konsistentno sliko.

 

Po zadnjih spremembah davčne zakonodaje so kapitalski prihodki obdavčeni z enotno 27,5-odstotno stopnjo. Pred izplačilom dobička nanj plačajo 19 % davka že tudi podjetja. Skupna davčna obremenitev dohodka pravnih oseb, če ga izplačamo lastniku kapitala je torej 41 %. Če smo zgoraj ugotovili, da je povprečna obremenitev dohodka iz dela 38 % (brez pokojninskega prispevka), je kapital načeloma obdavčen celo nekoliko več.

 

Seveda pa to velja samo za izplačan dobiček brez koriščenja olajšav. Zakonodaja omogoča namreč precej olajšav ter izjem, tako da je dobiček v podjetjih obdavčen v povprečju z okoli 14 %. Na drugi strani pa se izplačuje le manjši del dobička, zato je redko obdavčen z omenjenimi 41 odstotki. Večina dobičkov ostaja v podjetjih in dohodki se realizirajo šele ob prodaji naložb (ali se prenašajo v naslednji rod), ko pa je obdavčitev precej nižja. Glede na obseg prilivov davkov iz kapitala bi lahko ocenili, da je povprečna plačana davčna stopnja na kapital malo nad 20 %.

 

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijardi evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej dobra 20-odstotna obdavčitev.

 

Zahtevnejše pa je vprašanje distribucije tega premoženja. Pomagamo si lahko s strukturo podjetij v domači zasebni lasti glede na ocenjeno vrednost družb. Približno polovica premoženja je v družbah vrednih več kot milijon evrov z okoli 5.000 lastniki. Večino druge polovice pa predstavlja 15.000 družb in samostojnih podjetnikov, katerih družbe so vredne več kot 100 tisoč evrov. V preostalih 100 tisoč družbah in s.p. je relativno malo premoženja in še manj donosov (kapitalskih dobičkov) in zato nimajo večjega vpliva na obdavčitev.

 

Cilj analize je, da bi ugotovili skupno obdavčitev iz naslova dela in kapitala. Kot smo ugotavljali, je dejanska obdavčitev najvišjih prejemkov tudi do 60 % (sicer izjemoma, le za nekaj tisoč ljudi), za dohodke iz kapitala pa smo ocenili povprečno stopnjo v višini okoli 22 % z razponom med nič in 41 %. Vendar za razliko od obdavčitve dela dejanska stopnja obdavčitve kapitala ni odvisna od višine prejemka, temveč se razlikuje od primera do primera (odvisno tudi od tega, kako se kdo "znajde" oz. zna poiskati davčno ugodnejšo obravnavno - pri izplačilu plač teh možnosti drugačne obravnave in koriščenja različnih olajšav ni). Poleg tega imajo nekateri samo prihodke iz naslova dela in so obdavčeni po najvišji stopnji, drugi samo iz kapitala in tretji neko kombinacijo, odvisno od strukture prihodkov. 

 

Zaradi navedenih razlogov lahko izračunamo samo neko hipotetično povprečje, upoštevaje še zgoraj omenjeno distribucijo dohodkov iz kapitala. Na spodnji sliki je tako s črno črto prikazana dejanska obdavčitev prihodkov iz dela (po odbitku prispevka za pokojnino), tako kot smo računali v prejšnjih izračunih. Z rdečo črto pa je prikazano, če bi tem prejemnikom sorazmerno dodali še prihodke iz kapitala. V osnovni verziji smo predpostavili, da so ti dohodki obdavčeni s povprečno stopnjo na kapital, pri čemer imajo nekateri prejemniki te dohodke obdavčene tudi z maksimalno stopnjo v višini 41 %, drugi pa praktično neobdavčene. Poznamo npr. primere s kripto sveta in nekatere druge uspešne poslovne zgodbe, kjer plačila davka na zaslužke ni bilo. Podobno velja tudi za podjetnike, ki koristijo polne davčne olajšave, kapitala pa si niso izplačali ali pa jo bodo prodali šele po 20 letih neobdavčeno. A na drugi strani imamo tudi primere s plačevanjem polnega davka na dobiček ter izplačevanjem obdavčenih dividend, kar obremeni dohodke iz kapitala tudi za 40 %.

 

 

 

 

Na sliki je z zgornjo (modro) črto prikazana skupna obdavčitev prihodkov iz dela (davki na prejemke in potrošnjo). Črta prikazuje, da imamo zmerno progresivno obdavčitev, ki se za večino zaposlenih dviguje od 48 do 56 %, pri zadnjem odstotku najbolje plačanih zaposlenih pa preseže 60 %. Za oceno realne obdavčitve smo od davkov odšteli dejansko potrebni prispevek za pokojnino, ki je po vsebini neto izplačilo, le da v kasnejših obdobjih. To dejansko višino obdavčitve prikazuje črna črta po, kateri se obdavčitev dvigne od 32 % pri najnižjih prejemkih do 40 %, le en odstotek najbolje plačanih je obdavčen več. Kot je navedeno zgoraj, je takšen prikaz najbolj ustrezen pokazatelj višine obdavčitve.

 

Če pa k temu dodamo še dohodke od kapitala, ki so v povprečju obdavčeni manj, bi se zgornja stopnje obdavčitve gibala med 35 in 40 %. To skupno obdavčitev prikazuje rdeča neprekinjena črta. Upoštevajoč vse dohodke prebivalstva smo torej dobili neko obliko zelo zmerne progresivnosti - razne pri odstotku ljudi z najvišjimi prejemki. Glede na povprečno stopnjo obdavčitev so torej ljudje z najvišjimi skupnimi prejemki običajno obdavčeni najmanj oz. po nižji stopnji.

 

A kot rečeno, takšen izračun je zelo hipotetičen. Med prejemniki višjih dohodkov jih veliko nima dohodkov iz kapitala in ti so obdavčeni tudi po 60 %. Na drugi strani pa ima nekaj tisoč ljudi največje zaslužke iz naslova povečevanja premoženja oz. svojih finančnih naložb, na katere plačujejo relativno malo davkov, velikokrat celo nič. V tem kontekstu je potrebno spremljati in razumeti skupno obdavčitev prejemkov. Računsko smo sicer prikazali povprečje (polna rdeča črta), a potrebno je gledati celotni razpon obdavčitve med prekinjenima črtama.

 

Na koncu pa dodajam še sliko, kjer so zbrani vsi davki (tudi prispevki za pokojnine in davki na dobiček) na podoben način, kot so bili na prvi sliki zbrani podatki za Francijo. Tudi višine obdavčitve so kar podobne. Prične se nekoliko pod 50 %, nato dvigne do 53 %, najvišji pa prejemki pa so obdavčeni manj. Ob navedenih predpostavkah so povprečne stopnje pri najvišjih dohodkih v Sloveniji celo nižje, kot to velja za Francijo (tam padejo le do 47 %), a te razlike so verjetno rezultat načina izračuna. Kot smo navedli zgoraj, najvišji dohodki peščice ljudi pravzaprav celo niso obdavčeni in verjetno podobno velja tudi za Francijo, zato je verjetno njihova zgornja stopnja 47 % nekoliko vprašljiva. Pa tudi sicer je v prikazu skupne obdavčitve verjetno bolj pravilno, da realno potrebne prispevke za pokojnino obravnavamo kot naše neto prejemke, le da z zamikom.

 

 



 

Z vidika splošnega prepričanja, da je pri nas obdavčitev močno progresivna, so takšni rezultati najbrž presenetljivi. Bistveno nižje obdavčeni kapitalski prejemki pač znižujejo povprečne stopnje davkov pri najvišjih zaslužkih, kljub temu, da imamo pri ostalih davkih primerjalno z drugimi državami kar visoko progresivnost. Seveda pa se s praktičnega vidika pri najvišjih dohodkih iz kapitala vseeno odpira vprašanje možnosti ter upravičenosti obdavčevanja npr. po 40 %. Prejemniki visokih dohodkov iz dela plačajo nanje tudi 60 %  davkov za financiranje šolstva, zdravstva in države. Bi bilo primerno, da se s takšno stopnjo obdavči tudi izplačan kapitalski dobiček? In s kakšno stopnjo obdavčiti dobiček, ki ga podjetnik sicer zadrži v podjetju, a ki vseeno pomeni povečanje njegove osebnega premoženja?

 

To so vsekakor dileme, s katerimi se srečujemo pri odločanju o oblikovanju konkretne davčne politike v državi in katerih se takšni izračuni povprečij seveda ne dotikajo. Kakor se sicer lahko strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji, imajo kapitalski prihodki še druge dimenzije in zato neposredna preslikava najbrž ni upravičena. Ti dohodki namreč v pretežni meri ostajajo v podjetjih in so namenjeni financiranju nadaljnje rasti. Omejitve pa so vsekakor tudi nizka obdavčitev teh prejemkov v drugih državah in bistveno odstopanje bi imelo učinke na izkazovanje teh dohodkov v naši državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.769
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.924
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.877
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.781
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.272
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.434
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.524
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.194
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 876
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 898