Razkrivamo

Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče

Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi napadi na ameriški letalski oporišči v Iraku. Tja je Teheran demonstrativno izstrelil 22 raket, ki pa dejansko niso zadele ničesar in nikogar. Predstava za domačo iransko javnost, ki jo je likvidacija generala Soleimanija združila v odporu do ameriške hegemonije, tako da je vsaj za nekaj časa pozabljeno nezadovoljstvo zaradi ekonomskih in socialnih razmer doma. Iranci, še posebej mladi, so namreč pred izbruhom najnovejšega konflikta z Američani demonstrirali proti štirideset let dolgi diktaturi konservativnega islamskega klera. Ali lahko konflikt z Američani izkoristi vojska in okrepi svoj položaj v Iranu? To bi se lahko zgodilo, a na račun vpliva verskih voditeljev, kar implicira notranjepolitične razsežnosti Soleimenijeve likvidacije v Bagdadu. Pojavljajo se celo prvi namigi o "notranjih spletkah".

08.01.2020 22:13
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Iran   Združene države Amerike   Irak   konflikt   general Soleimani   Bagdad   Perzijski zaliv

Iranska tradicija dopušča, da si človek za maščevanje vzame čas. Če je potrebno, veliko časa.

 

Nekaj negotovosti v sliko doslej relativno predvidljivega konflikta med Iranom in Združenimi državami Amerike vnaša edinole "nesreča" ukrajinskega potniškega letala vrste boeing 737-800 v bližini Teherana, saj sodeč po posnetkih in razbitinah ni šlo za tehnično napako ali odpoved motorja, pač pa za "dogodek" v zraku, zaradi katerega je letalo razneslo. Svojevrstna ironija usode je, da je bilo na tem ukrajinskem letalu kar 60 kanadskih državljanov. Prav Kanada pa je bila davnega leta 1979 tista tiha ameriška zaveznica, ki je kot nevtralna država pomagala pri reševanju ujetih diplomatov z obleganega veleposlaništva Združenih držav v Teheranu.

 

Padec skorumpiranega šaha Reze Pahlavija oziroma islamska revolucija, ki je na oblast naplavila imama Homeinija, je obenem tudi tisti historični momentum, od katerega dalje so se odnosi med ZDA in nekdanjo Perzijo samo še poslabševali. Ne le Združene države, pač pa takorekoč ves Zahod je po letu 1979 do iranske islamske republike vzpostavil svojevrstno diplomatsko, politično in ekonomsko karanteno, ki se je v zadnjih letih le še okrepila zaradi iranskega vztrajanja pri jedrskem programu z vojaškimi ambicijami. Zaradi tega si je Teheran na glavo nakopal stroge ameriške sankcije, izvolitev Donalda Trumpa pa je, vsaj na prvi pogled, prinesla novo poslabšanje v odnosih med državama. Če je Trump pokazal precej razumevanja do Severne Koreje in njenih jedrskih poskusov - pa je bila ta država dolga leta prva na ameriškem seznamu držav na t.i. osi zla - v primeru islamske republike ni popustil niti za milimeter.

 

 

Razbitine ukrajinskega boeinga 737-800 blizu Teherana.

 

 

Prav zato je bil včerajšnji govor predsednika Trumpa za marsikoga svojevrstno presenečenje, saj ni dodatno zaostroval že tako pregrete retorike do Irana, pač pa je umiril strasti in precej neposredno pozval k dialogu. Odprto ostaja le še vprašanje ameriške vojaške prisotnosti v Iraku (kjer je trenutno okoli 5.000 vojakov), kajti po trditvah iraške vlade naj bi ameriški predsednik v pismu, menda poslanem po pomoti (?), nakazal možnost umika v celoti, kar pa je Trump kasneje zanikal oziroma dejal, da se njihova vojska lahko umakne samo v primeru, če Iračani povrnejo stroške, ki so jih Združene države imele z graditvijo vojaških baz v Iraku. No, izjava je nekako v stilu tiste Trumpove o zidu na južni meji ZDA, ki naj bi ga financirala Mehika.

 

Trumpov govor je sicer šel v eter šele dobrih 12 ur po nočnih raketnih napadih na dve ameriški letalski bazi v Iraku (Erbil v Kurdistanu ter Al Asad severozahodno od Bagdada), kamor naj bi iranska revolucionarna garda, katere visoki poveljnik je bil pokojni general Qassim Soleimani, izstrelila 22 raket zemlja-zemlja, ki pa niso ubile ali poškodovale nikogar izmed tam nastanjenih ameriških vojakov.

 

S tem v zvezi se zastavljata vsaj dve vprašanji:

 

(1) zakaj je Trump potreboval več kot pol dneva za odziv?

 

(2) kako je možno, da 22 iranskih balističnih raket ni zadelo ničesar?

 

 

Ugibanj o tem, kdo dejansko poveljuje ameriški vojski, ni videti konca. Trump namreč včasih deluje podobno izgubljeno kot George Walker Bush tistega dopoldneva 11. septembra 2001, ko se je "dogajala zgodovina". Busha je presenetila med obiskom nekega vrtca ali šole v Teksasu, obdanega z otroki, ko se je več neskončno dolgih minut zdelo, da ameriški predsednik ne ve, kaj bi in da predvsem nima pojma, kaj se dogaja. Pri Trumpu so občutki podobni, morda le s to razliko, da nikoli ni deloval kot militarist ali politik, ki ga fascinira vojaški stroj. Morda je to razlog, da je za zdaj še vedno edini ameriški predsednik v zadnjih štiridesetih letih, ki (še) ni začel nobene vojne. Tudi zadnja zaostrovanja z Iranom kažejo, da bo morda vztrajal pri tem in da bi si za razliko od precenjenega Baracka Obame celo zaslužil Nobelovo nagrado za mir.

 

 

Zločinska Amerika kot zunanji sovražnik je kot naročena za okrepitev teokratskega režima v Iranu.

 

 

Naslednje zanimivo vprašanje se tiče intenzivnosti dolgo napovedovanega iranskega maščevanja "zločinski Ameriki". Kako to, da je bilo to maščevanje tako humano, če pa je režim v Teheranu zadnje dni besneče obljubljal, da bodo Američani drago plačali umor generala Soleimanija? Gre vsekakor za tehtno vprašanje. Iranski mediji, ki so vsi po vrsti pod nadzorom režima, prinašajo nekoliko drugačno sliko, saj poročajo o več kot sto mrtvih in ranjenih, kar je številka, ki morda vsaj malo odtehta smrt njihovega mučeniškega generala. Kar spet nakazuje na to, da je bilo torkovo nočno raketiranje dveh ciljev v Iraku dejansko predstava za domačo iransko javnost, ki jo je režimska duhovščina tako nakurila, da so jim dejansko morali pokazati nekaj spektakularnih posnetkov nočnega raketnega šova.

 

Ali je potemtakem celotna konfrontacija med Iranom in Združenimi državami nadzorovana oziroma do določene mere celo dogovorjena? Vse več je indicev, da ne gre za teorijo zarote. Za zdaj je edina prava žrtev general Soleimani, ki so ga zvabili v past, saj je 3. januarja priletel v Bagdad s točno določeno misijo, počutil se je varnega in očitno se mu ni niti sanjalo, da so bili o njegovem prihodu obveščeni Američani, ki so nadenj poslali dron z raketami. Ali je režim v Teheranu vedel, kaj se pripravlja? Če so se ga iz kakršnega koli razloga želeli znebiti, potem so ga res mojstrsko "prodali" sovražniku (Američanom oziroma Savdijcem). O tem, ali je bil general res ameriški sovražnik, lahko prav tako razpravljamo. Dejstvo je, da so Američani z njim sodelovali v več vojaških operacijah proti Islamski državi (na ozemlju Iraka in Sirije). Kdo natanko je odločil, da se ga je treba znebiti, morda ne bomo nikoli izvedeli. Kot tudi ne razloga za to. Kaj je Soleimani vedel oziroma kaj je načrtoval, da je postal preveč nevaren? In komu? So se z njegovo odstranitvijo strinjali tudi v Teheranu?

 

 

General Soleimeni in iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei.

 

 

Ali je torej iransko raketiranje ameriških clljev v Iraku proporcionalen odgovor na Soleimanijevo smrt? Simbolično ni nepomembno, kajti poslati 22 raket nad najmočnejšo armado na svetu in ostati živ, je vsekakor propagandno izjemno dober material. Nekateri poznavalci razmer na Bližnjem vzhodu - denimo urednik BBC za to regijo Jeremy Bowen - menijo, da je bila iranska nočna akcija dejansko edini odgovor na generalovo likvidacijo in da režim v Teheranu s tem želi zgodbo zaključiti. Jasno, če bodo to sprejeli tudi Američani. Trumpov televizijski nastop včeraj zvečer nakazuje, da je takšen razplet možen, mogoč in celo verjeten.

 

Vendar pod določenimi pogoji, opozarjata naša sogovornika, oba izvrstna poznavalca Irana. Zaradi zaščite njune integritete smo pristali na to, da ju ne bomo izpostavili z imeni. Oba se strinjata, da smo zadnjih 24 ur gledali predvsem predstavo za javnost in da je bil iranski "odgovor" na uboj (umor) generala Soleimanija v tem trenutku zadosten, čeprav blag in očitno skrbno odmerjen (zelo verjetno so Iranci prek Iračanov predhodno opozorili Američane, kateri oporišči bosta tarči njihovih raket). Vendar pa to še ne pojasni dinamike, ki nas čaka v prihodnje.

 

Iranska tradicija namreč dopušča, da si človek za maščevanje vzame čas. Če je potrebno, veliko časa. Šiiti zlepa ne pozabijo krivice in so zamerljivi. Naš sogovornik, ki je bil v Teheranu več let v pomembni diplomatski službi ene izmed večjih članic Evropske unije, je ob tem opozoril, da je bil prav ajatola Homeini prva inspiracija za samomorilske napadalce, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kar dvakrat uničili ameriško ambasado v Bejrutu. Zelo verjetno je, da bodo Iranci ponovili taktiko. V šiitski veji islama je namreč mučeništvo precej bolj pomembno in cenjeno kot pri sunitih.

 

Iranski vojaški poveljniki zagotovo ne bodo zadovoljni z 22 raketami, ki jih je revolucionarna garda izstrelila na dve ameriški bazi v Iraku in niso zadele ničesar. Garda ni del iranske vojske in razpolaga z manj sofisticirano oborožitvijo. Režim v Teheranu je kvečjemu dal možnost Trumpu, da pogoltne neškodljiv, nadzorovan napad na svojo vojsko in umiri svojo retoriko (kar se je dejansko zgodilo). Morda je s tem ugriznil v iransko vabo? Za Trumpa vojaški spopad z Iranom nekaj mesecev pred volitvami ne bi bil dober, proti bi bili tudi Demokrati. Vojna v Perzijskem zalivu je torej zadnje, kar si ta hip želijo Američani, Rusi ali Kitajci. Za Evropsko unijo pa se tako ali tako nihče več ne zmeni, saj na globalnem geostrateškem zemljevidu praktično ne obstaja.

 

Se je pa včeraj v Perzijskem zalivu zgodilo še nekaj: Iran je uradno opozoril vse zalivske države, naj ga ne izzivajo s podporo Američanom, kajti v nasprotnem primeru jih lahko doleti vojaška intervencija. To je prvič doslej, da je Iran tako neposredno zagrozil predvsem manjšim državam v Perzijskem zalivu (Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kuvajt ...), kjer je včeraj ponoči zaradi tega zavladala panika.

 

Ni še konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
20
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.860
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.159
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.780
04/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.188
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.276
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.702
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.558
08/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.270
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.167
10/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 748