Razkrivamo

Zupanov SAZAS si za sejnine izplača do pol milijona letno, Petrol in največji le do 40 tisočakov

Iz SAZAS-a so nam sporočili, da med leti 2008 in 2013 za sejnine namenjajo 39.900 evrov, a uradno letno poročilo pravi, da je SAZAS za sejnine v letu 2010 izplačal kar 492.855 evrov (od 15 milijonskega letnega prometa medtem, ko recimo Petrol pri dveh milijardah prometa zgolj 39.163 evrov). Sejnine si izplačujejo tudi za leto ali dve nazaj, čeprav tega dolga v bilancah ni. Ali so poneverjena letna poročila ali pa SAZAS zgolj laže? Kam se zares stekajo sredstva avtorjev?

28.08.2014 20:41
Piše: Boris Meglič

SAZAS za sejnine porablja enormno več kot največja slovenska podjetja. Foto: Wikipedia, www.mediaspeed.net. Montaža: PortalPlus

SAZAS trditev do danes še ni uspel ovreči, je pa uspel nahujskati inšpekcijo in odvetnike na Portal Plus.

 

Ob podrobnejšem pregledu letnega poročila Združenja SAZAS iz leta 2010 je razviden podatek o izplačanih sejninah v višini 492.855,92 evra in ne 39.900 evrov, kot nam uradno pojasnjujejo na SAZAS. 

Portal Plus je že pisal o nepravilnostih in potnih stroških Matjaža Zupana. Šlo je za dejstvo, da si predsednik SAZAS-a Matjaž Zupan izplača mesečne potne stroške tudi do višine štirih povprečnih plač – tako izkazuje računovodski izpis, ki smo ga pridobili. SAZAS pa, namesto da bi odgovoril na naša vprašanja, že dva meseca sproža različne postopke proti Portalu Plus

 

Ne glede na to, da smo v uredništvo Portala Plus zaradi objave tega izpisa prejeli neutemeljeno, nespodobno in močno pretirano grožnjo odvetnika SAZAS-a Sluge, da moramo SAZAS-u zaradi tega plačati preko tisoč evrov namišljenih stroškov (kar je odvetnik Sluga podkrepil celo z grožnjo uredniku, da bo šel zaradi tega v zapor), smo odločeni, da bomo o nepravilnostih in malverzacijah SAZAS-a pisali tudi v bodoče. Neutemeljene grožnje in histerija odvetnikov SAZAS-a nas pri tem ne gane, bralcem pa prikazujemo zgolj način delovanja tega združenja. Tako na podlagi interesa in pravice javnosti do obveščenosti kot svobode govora ter javnega izražanja mnenj in misli. (Ustave in ženevske konvencije o človekovih pravicah torej.)

 

SAZAS trditev do danes še ni uspel ovreči, je pa uspel nahujskati inšpekcijo in odvetnike na Portal Plus.

 

 

SAZAS novinarjem pojasnjuje, da za sejnine letno nameni 39.900 evrov, medtem ko v uradnem letnem poročilu za leto 2010 piše, da je zgolj v tem letu izplačal za 492.855 evrov sejnin, kar je 12,5-krat več, kot navajajo na SAZAS

 

Ob podrobnejšem pregledu letnega poročila Združenja SAZAS iz leta 2010 je razviden podatek o izplačanih sejninah v višini 492.855,92 evra in ne 39.900 evrov, kot nam uradno pojasnjujejo na SAZAS. Seveda, na SAZAS vselej zgolj trdijo brez dokazov in se zato njihove trditve praviloma razlikujejo od uradnih podatkov. 

 

Združenje SAZAS je, naj opozorimo, kolektivna organizacija, ki je ta status pridobila z dovoljenjem Urada RS za intelektualno lastnino, pri svojem delovanju pa jo zavezuje predvsem Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). SAZAS ima torej javna pooblastila in naj bi deloval v dobro vseh avtorjev. Tako je pomembno poudariti, da je je SAZAS od navedenega zneska v letu 2010 215.963,74 evrov namenil za poravnanje stroškov sejnin za leto 2008, za leto 2009 pa še 73.352,48 EUR (vsi navedeni zneski krepko presegajo največja slovenska podjetja, katerih finančni tok je več kot stokrat višji od SAZAS-ovega, tako kot krepko presegajo celo zneske, ki jih navaja SAZAS). 

 

Ob tem je zanimivo, da je SAZAS izplačal sejnine za nazaj, ker naj bi obstajal nek »dolg«. Ampak ta dolg v letnih poročilih 2008 in 2009 ne obstaja. Ni zapisan. Možnosti sta torej dve: ali so letna poročila SAZAS prirejena ali pa so podatke poneverili »za nazaj«. Ob tem, da se pojasnilo SAZAS-a nikakor ne ujema z zapisi v dokumentih.

 

Ob tem povejmo, da v letnih poročilih 2008 in 2009 ni možno zaslediti niti ene same besede »sejnina«. V dokumentu preprosto ne obstaja. Tako je možno z visoko verjetnostjo trditi, da je SAZAS v letih 2008 in 2009 svojemu vodstvu fiktivno izplačeval stroške sejnin, zato znesek 492.855,92 evrov lahko razumemo zgolj kot znesek, izplačan za stroške sejnin v letu 2010, saj pred tem letom o sejninah sploh ni bilo ne duha ne sluha niti uradnega poročila. Sejnine so tako očitno samo nov izum za nazaj izplačana sredstva.

 

 

Primerjava prihodkov in izplačanih sejnin med izbranimi podjetji in združenjem SAZAS

 

Letni prihodki SAZAS znašajo 15,5 milijona evrov, strošek sejnin pa 493 tisoč evrov. Petrol, za primerjavo, letno ustvari 2,08 milijarde prihodkov, za sejnine pa namenja le 39.163 evrov. Tako so prihodki Petrola 134-krat višji od prihodkov SAZAS, strošek za sejnine Petrola pa je skoraj 13- krat manjši od SAZAS-ovega stroška sejnin. Pri tem za SAZAS sploh ni navedeno, kdo je upravičen do tega zneska, oziroma ni navedenih oseb, ki so upravičene do polmilijonskih sejnin, zato lahko o upravičenosti le ugibamo in se čudimo nad astronomsko višino. Bi se pa morali dodobra nagarati zanje glede na to, koliko so zanje zapravili. 

 

 

Slika 1:

Ker je SAZAS društvo, ki deluje zasebno, a  je njegovo delovanje podvrženo državnemu nadzoru in zato javnemu interesu in, ker gre za astronomske zneske izplačanih stroškov sejnin na račun avtorjev, sem podatke primerjal s prakso izplačevanja sejnin v nekaterih slovenskih gospodarskih družbah. Tako pri SAZAS-u kot pri gospodarskih družbah je določitev višine stroškov sejnin upravičena predvsem z višino prihodkov pravnega subjekta, zato sem pri podatku o sejninah navedel tudi podatke iz letnih poročil o višini prihodkov posameznega subjekta. Viri: Letna poročila 2010 Petrol d.d., Združenje SAZAS, Krka, Gorenje, za leto 2010.

 

 

Slika 2:

Modri stolpič, ki označuje Prihodke izbranih pravnih oseb, je (ne glede na skalo) povsod izrazito višji od rumenega, ki označuje izplačane sejnine, razen v primeru SAZAS, kjer so izplačane sejnine nesorazmerne finančnemu toku. SAZAS za sejnine porablja enormno več kot največja slovenska podjetja.

 

 

Slika 3:

Iz zgornjih tabel in grafov so zelo dobro razvidna odstopanja, ne toliko med posameznimi gospodarskimi družbami kot med Združenjem SAZAS in ostalimi pravnimi subjekti. Vendar ne gre samo za višino stroškov sejnin, ki jih prejmejo osebe na vodilnih položajih (predvsem gre za nadzornike v nadzornem svetu družb), temveč tudi ali pravni subjekt na bolj ali manj transparenten način prikaže odliv sredstev za namen poplačila stroškov sejnin. Petrol d.d. Krka d.d. in Gorenje d.d. so pri navajanju upravičenih oseb do stroškov sejnin izjemno točni in vse skupaj izgleda zelo transparentno, kar za Združenje SAZAS ne moremo trditi. Slednje je v letnem poročilu 2010 zgolj zapisalo, da so stroški sejnin v letu 2010 znašali 492.855,92 EUR, ne da bi na primer specificirali, koliko znaša strošek sejnine na posamezno sejo. Da je Združenje SAZAS izjema pri tako površnem načinu objavljanja podatkov in da gospodarske družbe zasledujejo preglednejši model posredovanja podatkov, dokazujejo tabele v nadaljevanju.

 

 

Pregled prejemnikov in prejemkov z naslova sejnin po izbranih podjetjih

 

 

Petrol

Vir: Letno poročilo 2010, Petrol d.d.

 

 

Krka

 

Vir: Letno poročilo 2010, Krka d.d.

 

 

Gorenje

 

Vir: Letno poročilo 2010, Gorenje d.d.

 

 

SAZAS

 

V letnem poročilu SAZAS za leto 2010 je moč najt le golo številko brez vsakršnega pojasnila ali pa pripisa, kdo in koliko sredstev namenjenih avtorjem je prejel

 

Slika 5:

Vir: Letno poročilo 2010, Združenje SAZAS

 

 

»Britanski SAZAS« - PRS brez težav objavlja točne prihodke vodstva, medtem ko jih SAZAS skriva in grozi tistim, ki bi to objavili

 

V tujini so plače in prejemki vodstev kolektivnih organizacij javni. Tak primer je Velika Britanija. na dnu prispevka so podatki  o plačilih direktorjev angleškega PRS, Matjaž Zupan iz SAZAS pa te iste podatke skriva. Še slabše. Matjaž Zupan z denarjem avtorjev najema odvetniške pisarne, ki pomagajo skrivati te podatke in ustrahujejo vse ki jih objavijo. 

 

Dokler Matjaž Zupan ob vseh utemeljenih očitkih razlaga zgolj kako se mu godi krivica in kako pošteno predvsem pa zakonito vodi SAZAS lahko razume, da ob vseh predočenih dokazih njegove nasprotne trditve štejejo toliko kot počen groš dokler nasprotnega ne dokaže. Stalno isti odgovor, ki je tudi njegov izgovor, da »kot društvo ni dolžan podat točne podatke, naši pa niso točni«, ne podaja nikakršnih odgovorov na očitke. Potrjuje več kot zanika. 

 

Glede na to, da so v ostalih državah že prej javno objavljali prihodke direktorjev organizacij, si lahko mislimo, da je bila direktiva sprejeta zaradi takih, kot je Zaupan, ki pred avtorji in javnostjo skrivajo koliko denarja avtorjev so nakazali na svoj osebni račun (ne glede na to ali je to plača, potni strošek, nadomestilo ali sejnina)

 

Na dnu prispevka objavljamo izsek iz organizacije PRS (angleški SAZAS), ki ima 665 milijonov funtov prihodkov. Razkrita so vsa imena članov vodstva in njihova plačila. O taki transparentnosti lahko slovenski avtorji ta trenutek samo sanjajo.

 

 

SAZAS ima 15,5 milijona evrov prihodka in je za sejnine porabil pol milijona evrov, PRS pa ima 665 milijonov funtov (837 milijonov evrov) in je porabil milijon za plače vodstva

 

Sazas ki je po prihodkih 54-krat manjših (15,5 milijona) kot britanski PRS porabi za sejnine pol milijona evrov. SAZAS bi v sorazmerju za sejnine porabil 23.000 in ne 492.000 evrov.

 

Kdaj bo SAZAS v skladu z EU direktivo razkril prihodke vodstva ostaja skrivnost. Zaenkrat je jasno le, da se bodo na SAZAS temu zgolj upirali. Kako točno se prerazdeljuje denar slovenskih avtorjev, ki ga plačujemo vsi poslušalci ostaja skrivnost za zidovi SAZAS-a.

 

 

Priloga 1/3:

 

 

 

Priloga 2/3:

 

 

 

Priloga 3/3:

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,198
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,605
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,861
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,577
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,144
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,148
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,034
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,139
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 818
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 797