Razkrivamo

Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije

Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi in ruskimi silami. Toda uradno je resnica drugačna: na ruski strani so se borili zasebni pogodbeniki, pripadniki Skupine Wagner, ki ni nič drugega kot paravojaška organizacija, povezana s Kremljem in Vladimirjem Putinom. Za razliko od Washingtona, ki svojih posebnih operacij - ena izmed njih je bila vsekakor nedavna likvidacija razvpitega iranskega generala Soleimanija na bagdadskem letališču, zaradi katere je prišlo do nevarnih zaostritev odnosov med ZDA in Iranom, ki bi vsaj teoretično lahko prerasli tudi v vojno - niti ne skriva, je delovanje ruske oblasti pod Putinom precej bolj diskretno in predvsem prikrito (bržkone tudi zaradi Putinovega vohunskega pedigreja). Skupina Wagner, o kateri piše naš irski sodelavec Shane Quinn, je postala nosilec prikritih ruskih operacij po svetu in ta trenutek deluje že na štirih kontinentih.

12.01.2020 22:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Skupina Wagner   Rusija   Vladimir Putin   Sirija   ZDA   Dmitrij Utkin   Jevgenij Prigožin   plačanci   Afrika   Venezuela

Ko ubijejo Wagnerjeve borce - do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje -, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Še več, Moskva se lahko mirno izogne kakršni koli odgovornosti ali vpletenosti v operacije te paravojaške skupine. Od Skupine Wagner se distancira tudi, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov.

Vladimir Putin vodi Rusko federacijo že dvajset let in brez dvoma se je v tem času prisotnost Kremlja na mednarodnem prizorišču precej povečala. Oboji, prijatelji in sovražniki Rusije to verjetno priznavajo. Ponovna ruska vrnitev med globalne sile v tem stoletju je neizogibno vplivala na poslabšanje odnosov z Zahodom, posebno z Združenimi državami. Napetosti so se povečale v vzhodni Evropi in na Kavkazu, če omenimo samo ti dve območji, ko se je NATO razširil do ruskih meja, medtem ko se Moskva odziva na kar dojema kot geostrateške grožnje v sosednjih državah, kot sta Gruzija in Ukrajina. Drugo območje, na katerem je izbruhnilo nezaupanje med Ameriko in Rusijo, zadeva Bližnji vzhod, zlasti Sirijo, kjer se je po letu 2011 razvila brutalna proxy vojna, ki jo uravnavajo pretežno svetovne velesile, vendar same v njej ne sodelujejo.

 

Februarja 2018 je izbruhnil neposreden spopad med ZDA in oboroženo rusko skupino v Deir Ezzorju v vzhodni Siriji. Prvič po vietnamski vojni se je zgodilo, da so se ameriške in ruske čete spopadle med seboj. V tem primeru so Rusi, zasebni pogodbeniki, pripadali Skupini Wagner, s Kremljem povezani paravojaški organizaciji, ki naj bi jo ustanovil Jevgenij Prigožin, bogat ruski poslovnež, o vlogi katerega bo govora v nadaljevanju. Sedmega februarja 2018 je okoli 600 borcev, večinoma iz Skupine Wagner, opremljenih z ruskimi tanki in topovi, v Deir Ezzorju napadlo kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA. Cilj Wagnerjeve skupine je bilo uničenje sovražnika in zavzetje bližnje rafinerije nafte. Vendar skupina Wagner ni vedela, da se med Kurdi na tem območju nahaja več deset ameriških vojakov. Po začetku napada so Američani takoj poklicali v Washington, da naj poskrbi za izdatno podporo iz zraka.

 

 

"Putinov kuhar", kot pravijo Jevgeniju Prigožinu (desno), naj bi ustanovil Skupino Wagner pred šestimi leti.

 

 

Naslednje štiri ure so rusko enoto bombardirale sile ameriške vojske, med njimi vojna letala, artilerija in helikopterji; v napad se je vključilo tudi letalo US AC-130, imenovano največje leteče topništvo na svetu, oboroženo z različnimi topovi in gatlingovo večcevno strojnico. Ko je bilo vsega konec, je na bojišču poleg mnogih ranjenih, obležalo tudi okoli dvesto mrtvih Wagnerjevih operativcev. Nihče od Američanov ni bil ranjen.

 

 

Zgodovina nekih plačancev

 

Skupino Wagner, o kateri v zahodnih medijih pogosto trdijo, da so plačanci, sestavljajo pred kratkim upokojeni veterani ruskih služb državne varnosti, stari od 35 do 55 let, skupaj z drugimi proruskimi simpatizerji iz nekdanjih sovjetskih republik in tudi Srbije, zaveznice Kremlja. Do decembra 2017 je bilo v skupini okoli 6.000 aktivnih članov, kar je velik porast članstva od začetnih 1.000 v začetku leta 2016. Običajna mesečna plača članov se giblje od 1200 do 4000 ameriških dolarjev, kar je v ruski valuti enako 80.000 do 250.000 rubljev. Višje Wagnerjevo osebje in tisti, ki so dejavni na tujem, ponavadi prejemajo višje zneske. 

 

Prisotnost skupine Wagner so prvič zaznali pomladi 2014, ko so njene najemnike opazili sredi ruskih vojaških sil med moskovsko okupacijo Krima. V sledečih tednih so po izbruhu sovražnosti aprila 2014 videli Wagnerjeve operativce tudi na ozemlju vzhodne Ukrajine. Putinova odločitev marca 2014, da Rusiji pripoji Krim, polotok v Črnem morju, ki je bogat z naravnimi viri, so ostro kritizirali v Evropi in Severni Ameriki.

 

Vendar je prisvojitev Krima verjetno reakcija na zahodno podporo pri strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča nekaj tednov prej, v februarju 2014. Leto pozneje je predsednik Barack Obama nepričakovano potrdil vpletenost svoje vlade v odstranitev Janukoviča, ko je v živo na CNN povedal, da so "sklenili dogovor o prenosu oblasti v Ukrajini". Janukovič je bil resda skorumpiran in nepriljubljen voditelj, toda njegova odstranitev je imela resne posledice za prihodnost Ukrajine kot tudi za odnose med Zahodom in Rusijo.

 

 

Wagnerjevi plačanci trenutno delujejo v Evropi (Ukrajina), Afriki, Aziji (Bližnjem vzhodu) in Južni Ameriki.

 

 

Kdo stoji za Wagnerjem?

 

Skupino Wagner naj bi podpiral in financiral 58-letni Jevgenij Prigožin, vpliven oligarh, ki ga, neupravičeno ali ne, imenujejo Putinov kuhar. Tako kot Putin tudi Prigožin prihaja iz Sankt Peterburga (nekdanji Leningrad). Proti koncu sovjetskega obdobja so Prigožina leta 1981 poslali v zapor zaradi kraje in poneverbe; preden so ga leta 1990 izpustili, je za rešetkami preživel devet let.

 

Kaže, da je Prigožin pustil za seboj nekdanje težave z ruskim zakonom, med drugim je zdaj lastnik velikega podjetja za oskrbo s hrano in pijačo. V zadnjih mesecih je podrejen sankcijam Washingtona. Njegovo osebno premoženje, tri letala in jahta, so postali predmet sankcij ameriškega ministrstva za finance (podvrženi zasegu). Februarja 2018 ga je  Robert Mueller, nekdanji direktor FBI, obtožil domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve 2016. V začetku tega stoletja je Prigožin osebno gostil Putina v svojih restavracijah, tudi v neki prodajalni hrane blizu Moskve. 

 

Mediji so poročali, da je Prigožin ukazal omenjeni napad v vzhodni Siriji, kjer so bili nameščeni ameriški vojaki, ki je posledično povzročil prelivanje krvi. Verjetno Prigožina mikajo sirska nahajališča nafte in plina, kar morda pojasnjuje prisotnost skupine Wagner v Deiz Ezzorju, ozemlju, ki je bogato z naftnimi viri.

 

 

Putinov najljubši Ukrajinec

 

Skupino Wagner osebno vodi 49-letni Dmitrij Utkin, podpolkovnik ukrajinskega rodu, ki je tesen simpatizer Moskve. Utkin je nekdanji pripadnik posebnih enot Spetsnaz GRU, vojaške obveščevalne agencije ruskih oboroženih sil za tujino, ki je bila ustanovljena v času Stalina. Sam Putin mu je podelil državna vojaška odlikovanja; na sprejemu v Kremlju decembra 2016 se je Utkin fotografiral ob Putinu. Poleg tega ima Utkin dozdevno tesen poslovni odnos s svojim Wagnerjevim kolegom Prigožinom. Od novembra 2017 je Utkin na mestu izvršnega direktorja družbe za oskrbo s hrano in pijačo Concord management in svetovanje, ki jo je leta 2015 ustanovil Prigožin, in je njen vsaj polovični lastnik. Od leta 2011 je Prigožinova mati, Violeta Prigožin, navedena kot uradna lastnica te družbe, ki je pod sankcijami ameriške vlade. 

 

 

Podpolk. Dmitrij Utkin, ki ga je Putin osebno odlikoval, je trenutno poveljnik Skupine Wagner.

 

 

Med vojaško službo v Čečeniji je Utkin prevzel ime Wagner, od tod verjetno izvira naziv paravojaške skupine. Utkinove dejavnosti niso ušle pozornosti ameriške vlade, zato je tudi on od junija 2017 dalje deležen sankcij. Po ustanovitvi pred skoraj šestimi leti je skupina Wagner večinoma dejavna v Siriji, sledila je Putinovi odločitvi, da se bo tam vojaško angažirala. Kremeljska vpletenost v sirsko državljansko vojno je za predsednika Bašarja al-Asada pri zasuku konflikta odigrala osrednjo vlogo. 

 

Skupina Wagner se je prvič pojavila v Siriji oktobra 2015, samo nekaj dni potem, ko je Putin ukazal posredovanje v podporo sirskemu zavezniku Asadu. Zatem je skupina delovala v vrsti bitk po vsem sirskem ozemlju. Kremelj uradno ne prizna prikritih organizacij, kot je Wagner, vendar bi bilo povsem neverjetno, da bi take skupine lahko obstajale in delovale brez Putinove privolitve. Najverjetneje je skupina Wagner podaljšek dejavnosti ruske zunanje politike. Aprila 2012, na primer, je Putin označil zasebne vojaške pogodbenike kot "inštrument za realizacijo nacionalnih interesov brez neposredne udeležbe države".

 

 

Ukrajina, Sirija, Afrika, Venezuela ...

 

Vendar Putinov osebni vpliv na Skupino Wagner ni jasen. Brez dvoma lahko sklepamo, da ne bi želel, da njeni pripadniki napadejo sovražne čete, v katerih so ameriški vojaki. Le malo ljudi, če sploh kdo, želi doživeti vojno med jedrskima supersilama Ameriko in Rusijo. Kremelj je na ameriške zračne napade na skupino Wagner odgovoril protislovno in oklevajoče. Ena od koristi, ki jih ima Moskva od skupin, kot je Wagner, je njihovo tajno delovanje, pod radarjem in skrito pred očmi javnosti.

 

 

Mrtvih Wagnerjevih borcev v Rusiji ne čaka državni pogreb, saj uradno Moskva z njimi nima nič ...

 

 

Ko ubijejo Wagnerjeve borce, do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Med ruskim prebivalstvom ni priljubljeno, da njihove vojake pripeljejo domov v vrečah. Tu se Moskva lahko ogne odgovornosti in se distancira od skupine Wagner, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov. Wagnerjevo osebje deluje tudi v oddaljenih regijah, kot je Afrika, kjer so bili v prejšnjih mesecih člani skupine nastanjeni v Libiji, Sudanu in Centralnoafriški republiki. Te države se na zemljevidu nahajajo na strateško pomembnih točkah. Na primer v Libiji, ki leži ob donosnem Sredozemskem morju, so največje naftne zaloge v Afriki.

 

Po januarju 2019 se je skupina Wagner razširila v Južno Ameriko, kjer je v Venezueli, državi z največjimi znanimi nahajališči nafte na svetu, pomagala "zagotavljati varnost" predsedniku Nicolásu Maduru. Rosneft, velika ruska energetska družba pod nadzorom države, ima velike interese pri venezuelskih naravnih virih. 

 

Venezuela je v zadnjih letih kot država zdrsnila v kaos. Madurove politike so se izkazale kot škodljive in brez dvoma prispevale h krizi in k izselitvi več milijonov Venezuelcev. Vendar so se tudi Američani dejavno vpletli v Venezuelo, Trumpova administracija je javno podprla opozicijo, skupaj z uglednimi osebnostmi, Madurovimi nasprotniki, kot je Juan Guaido.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.385
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.149
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.516
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.214
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.117
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.858
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.162
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.054
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.741
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.381