Komentar

Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti

V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ter opravičil rastlini, preden jo je odrezal za svoj obrok. Vidim ga, kako se je kot kakšen paličnjak, poln sočutja do živali in rastlin, elegantno lomil po mestu.

18.01.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Špela Petrič   Vegetariat   Jure Detela   vegetarijanstvo   rastline   umetnost  

Foto: Miha Godec

Umetnina Vegetarjat: delo nič raziskuje in premišljuje, kaj se dogaja z rastlinami, ko jih kultiviramo in koloniziramo tako, da na koncu delajo za nas. Tako, da postanejo suženjski vegetarjat, ki ga dnevno požiramo, izkoriščamo do neslutenih razsežnosti.

Današnji komentar bom začel s kratko osebno izpovedjo, takoj zatem pa bom nanizal pred vas celo vrsto etičnih vprašanj. Izpoved: zase bi lahko rekel, da sem dosledni mesojedec. A kaj bi dal, da bi zmogel biti tako dosleden, kot sem v umetnosti, in postal vsaj vegetarijanec, če že ne radikalen vegan. Najbolj in predvsem zaradi etičnih razlogov. Toda v želji po energetskem udaru me vedno znova premaga natura. Na intelektualni ravni se ne morem sprijazniti s svojo mesojednostjo, na ravni procesov v organizmu pa se mi vedno znova postavljajo ista vprašanja o prehranjevanju tako na mesojedni kot na rastlinski ravni. Ali ni z rastlinami podobno kot z živalmi ali ne izvajamo nad njimi podobne krutosti. Mogoče še hujše nasilje?

 

Mojo uvodno izpoved mi je sprožila izvrstna umetnina z naslovom Vegetarjat: delo nič umetnice Špele Petrič, ki je razstavljena v prostoru razvojnih umetnosti Osmo/za. Umetnina mi je globinsko prizvala vprašanja, ki se jim leta vztrajno izmikam, danes se jim ne bom. Sam sebe bedno opravičujem, bolj bedno se ne bi mogel: poglej, tudi Hitler je bil radikalen vegetarijanec.

 

Umetnina doktorice biologije in magistre umetnosti Špele Petrič želi vstopiti v zaprto rastlinsko komunikacijsko kodo in jo razbiti. Umetnina Vegetarjat: delo nič raziskuje in premišljuje, kaj se dogaja z rastlinami, ko jih kultiviramo in koloniziramo tako, da na koncu delajo za nas. Tako, da postanejo suženjski vegetarjat, ki ga dnevno požiramo, izkoriščamo do neslutenih razsežnosti.

 

Natančno se zavedam mej racionalizma, na drugi strani pa nas napor razsvetljenskega modela, ki ga pred nami izvaja Špela Petrič, senzibilizira. Dela nas misleče, predvsem pa razumne. Pripravlja nas na čas, ko si bomo lahko z rastlinami izmenjevali informacije. Vegetarjat: delo nič je procesualna in analitska umetnina, ki nas iz naravnega, zaprto kodiranega sistema prevede v uzaveščen umetni sistem s pomočjo umetne inteligence. To je v XXI. stoletju že mogoče. Metodološko raziskuje pojavnost rastlin. Sploh pa njihovih aktivnost, ki potekajo v njihovih specializiranih celicah. To je umetnost, ki se z velikim tveganjem loti razumevanja biti. Želi si, da bi lahko vsaj za nekaj trenutkov  vizualizirali življenje rastlin, se poistovetili z njimi. Vegetarjat je na drugi strani razredov.

 

 

 

 

Niz vprašanj: Umetnina mi sproža bližnje asociacije o prehranjevalni verigi, o smislu ubijanja živali, tudi tistih, ki naj bi nam bile škodljive. Kaj pa je z ubijanjem rastlin? Kaj so sploh želje rastlin? Kaj pa če so rastline tiste, ki upravljajo z nami, vse do globinskega nesmisla, ki je neločjiv del  vsakega umetniškega dela? Zapletam se sam vase. Toda umetniško delo Špele Petrič se niti za hip ne zaplete, dosledno je. Elektronsko testira rastlinski habitat, ki izzveni znanstveno smiselno, kakor tudi umetniško poetično.

 

Spet bom komičen: lahko bi javno priznal, da gojim ljubezen do hrane, do mesne hrane, da gojim raznolikost pri prehranjevanju, da obožujem svežino hrane in podobno, pa ni nič od tega res. Sledim le svoji preprosti potrebi po energetskih hranilnih udarih. Na tej točki sem žival in nič več. Več kot jasno je, da bi moral že zdavnaj postati vegeterijanec, pa mi je očitno vedno spodletelo že pri sami ideji. Spodleti mi zaradi potrebe po živalskih beljakovinah, še bolj pa po kvalitetnih sladkorjih. Obožujem sladice!

 

Digresija: V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Transcendiral sem mit o njem, ki je pravil, da se je vedno pomolil ter opravičil rastlini, preden jo je odrezal za svoj obrok. Vidim ga, kako se je kot kakšen paličnjak, poln sočutja do živali in rastlin, elegantno lomil po mestu. Konec digresije. 

 

Špela Petrič nas opozaraja na znastvene in umetniške dolžnosti. Ko stojim pred njeno umetnino, je več kot vidno, da jo znanstveno protokolira z etičnimi kriteriji. Spet sem pri novem vprašnju: Ali doživljajo rastline podobno kot živali bolečino, strah in lakoto? V vsakem primeru me ubija ideja ubijanja. Zasovražim lastno nemoč, le v umetnosti sem svobodno bitje, v realnem pa animalično bitje polno vrzeli.

 

Ironično vprašanje: Kaj so rastline? Večno ozadje?

 

Špela Petrič: Dejstvo je, da pojem 'rastlina' pod seboj združuje zelo različne organizme, od enoceličnih alg, limonske trave do dreves, na primer breze; te različne vrste rastlin imajo onkraj podobne celične zasnove le malo skupnega (po analogni redukciji bi bil človek v nekem smislu ekvivalenten glisti). Govoriti o 'rastlini' je neke vrste rasizem, nepravična posplošitev, ki zanemarja posamično bit.

 

 

 

 

Dva koraka, dve temeljni vprašanji: V svoji umetnini Vegetarjat: delo nič je umetnica v prvem koraku namestila na dvanajst izbranih rastlin elektrode, ki zaznavajo v njih napetost v rangu milivoltov. Potem je te posamične napetosti namensko ojačala do štirih voltov. Te ojačane informacije pa je prek računalnika prenesla na dvanajst vrtalnih strojev. Z intenzivnostjo vrtenja vrtalnega stroja vidimo intenzivnost rastlinskega elektrosignala. Tako dobesedno vidimo, katera od dvanajstih rastlin v danem trenutku intenzivno ali malo manj intenzivno procesira. Poleg tega pa se to tudi vidi prek jakosti svetilnosti signalne lučke na vrtalnem stroju. Seveda se rastline lahko tudi vznemirijo. Zame je preseneljivo to, da so v umetnini najbolj aktivni kaktusi.

 

V drugem koraku procesa pa je namestila na vrtljivi del vrtalnega stroja dvanajst pametnih ur, ki beležijo informacije o aktivnosti rastlin s pomočjo mobilnega telefona in dvanajstih aplikacij. Pametne ure se povežejo s pametnim telefonom. Tako prenašajo sprejete informacije o intenzivnosti njihovega delovanja centralnemu operaterju. Seveda ta ne zazna, da so to informacije rastlin. Operater jih razume le kot informacijske surovine, kot človekove podatkovne surovine. Rastlina tako postane podobno kot mi delavec, ki proizvaja informacije za centralnega operaterja. Tako se lahko pred nami začne proces neslutenih razsežnosti.

 

V zadnjih dvajsetih letih so naši osebni podatki postali surovina za obdelavo. Informacijski operaterji jih obdelajo in jih prepakirajo v aplikacije ter jih prodajajo na političnem in oglaševalskem trgu. Naši obdelani podatki niso več naša lastnina. Dobivate jih na svoj ekran kot ponudbe. Vsiljujejo vam lastne želje, ki so jih z vašo pomočjo oblikovali. Rastlina in mašina se povežeta na isti ravni. Človek ni za centralnega operaterja čisto nič drugega kot bedna rastlina.

 

Vegetarjat: delo nič je umetnina o totalnem nadzoru centralnih operaterjev, je umetnina o nevzdržni smeri našega razvoja.  Kljub temu vsebina in tema umetnine ni negativna distopija. Špela Petrič s svojim vedenjem in delovanjem spreminja smer živega razvoja. Meni, da je možen popoln probrat smeri razvoja.

 

Rad se ponavljam: umetnost dela iz nevidnega vidno. Tukaj je vprašanje dvosmiselnosti. Dvosmiselnega odnosa rastlinskega sveta s človeško skupnostjo in njenim razvojem. Ali imamo posmezniki in rastline sploh kakršnokoli avtonomno sfero, avtonomno torišče? Ali ni vse podvrženo anonimnim centralnim operaterjem? Ali nas razvoj vodi k podrejanju? Komu ali od česa? Umetnina Vegetarjat: delo nič nam te odnose poizkuša razkriti. To pa je smisel kritične umetnosti, da v dejavni praksi kritizira uveljaven sistem. Tako, da nenehoma postavlja vprašanja. Kot takšna ni nikoli dokončana.

 

Nekdo je ob delu Špele Petrič napisal, da njene umetnine ne sprožajo občutenja v rastlinah, temveč v nas samih. Kaj pomeni umetnost rastlini? Tega še dolgo ne bomo vedeli. Špela Petrič nas opozarja na to, da je prišel čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922