Komentar

Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti

V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ter opravičil rastlini, preden jo je odrezal za svoj obrok. Vidim ga, kako se je kot kakšen paličnjak, poln sočutja do živali in rastlin, elegantno lomil po mestu.

18.01.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Špela Petrič   Vegetariat   Jure Detela   vegetarijanstvo   rastline   umetnost  

Foto: Miha Godec

Umetnina Vegetarjat: delo nič raziskuje in premišljuje, kaj se dogaja z rastlinami, ko jih kultiviramo in koloniziramo tako, da na koncu delajo za nas. Tako, da postanejo suženjski vegetarjat, ki ga dnevno požiramo, izkoriščamo do neslutenih razsežnosti.

Današnji komentar bom začel s kratko osebno izpovedjo, takoj zatem pa bom nanizal pred vas celo vrsto etičnih vprašanj. Izpoved: zase bi lahko rekel, da sem dosledni mesojedec. A kaj bi dal, da bi zmogel biti tako dosleden, kot sem v umetnosti, in postal vsaj vegetarijanec, če že ne radikalen vegan. Najbolj in predvsem zaradi etičnih razlogov. Toda v želji po energetskem udaru me vedno znova premaga natura. Na intelektualni ravni se ne morem sprijazniti s svojo mesojednostjo, na ravni procesov v organizmu pa se mi vedno znova postavljajo ista vprašanja o prehranjevanju tako na mesojedni kot na rastlinski ravni. Ali ni z rastlinami podobno kot z živalmi ali ne izvajamo nad njimi podobne krutosti. Mogoče še hujše nasilje?

 

Mojo uvodno izpoved mi je sprožila izvrstna umetnina z naslovom Vegetarjat: delo nič umetnice Špele Petrič, ki je razstavljena v prostoru razvojnih umetnosti Osmo/za. Umetnina mi je globinsko prizvala vprašanja, ki se jim leta vztrajno izmikam, danes se jim ne bom. Sam sebe bedno opravičujem, bolj bedno se ne bi mogel: poglej, tudi Hitler je bil radikalen vegetarijanec.

 

Umetnina doktorice biologije in magistre umetnosti Špele Petrič želi vstopiti v zaprto rastlinsko komunikacijsko kodo in jo razbiti. Umetnina Vegetarjat: delo nič raziskuje in premišljuje, kaj se dogaja z rastlinami, ko jih kultiviramo in koloniziramo tako, da na koncu delajo za nas. Tako, da postanejo suženjski vegetarjat, ki ga dnevno požiramo, izkoriščamo do neslutenih razsežnosti.

 

Natančno se zavedam mej racionalizma, na drugi strani pa nas napor razsvetljenskega modela, ki ga pred nami izvaja Špela Petrič, senzibilizira. Dela nas misleče, predvsem pa razumne. Pripravlja nas na čas, ko si bomo lahko z rastlinami izmenjevali informacije. Vegetarjat: delo nič je procesualna in analitska umetnina, ki nas iz naravnega, zaprto kodiranega sistema prevede v uzaveščen umetni sistem s pomočjo umetne inteligence. To je v XXI. stoletju že mogoče. Metodološko raziskuje pojavnost rastlin. Sploh pa njihovih aktivnost, ki potekajo v njihovih specializiranih celicah. To je umetnost, ki se z velikim tveganjem loti razumevanja biti. Želi si, da bi lahko vsaj za nekaj trenutkov  vizualizirali življenje rastlin, se poistovetili z njimi. Vegetarjat je na drugi strani razredov.

 

 

 

 

Niz vprašanj: Umetnina mi sproža bližnje asociacije o prehranjevalni verigi, o smislu ubijanja živali, tudi tistih, ki naj bi nam bile škodljive. Kaj pa je z ubijanjem rastlin? Kaj so sploh želje rastlin? Kaj pa če so rastline tiste, ki upravljajo z nami, vse do globinskega nesmisla, ki je neločjiv del  vsakega umetniškega dela? Zapletam se sam vase. Toda umetniško delo Špele Petrič se niti za hip ne zaplete, dosledno je. Elektronsko testira rastlinski habitat, ki izzveni znanstveno smiselno, kakor tudi umetniško poetično.

 

Spet bom komičen: lahko bi javno priznal, da gojim ljubezen do hrane, do mesne hrane, da gojim raznolikost pri prehranjevanju, da obožujem svežino hrane in podobno, pa ni nič od tega res. Sledim le svoji preprosti potrebi po energetskih hranilnih udarih. Na tej točki sem žival in nič več. Več kot jasno je, da bi moral že zdavnaj postati vegeterijanec, pa mi je očitno vedno spodletelo že pri sami ideji. Spodleti mi zaradi potrebe po živalskih beljakovinah, še bolj pa po kvalitetnih sladkorjih. Obožujem sladice!

 

Digresija: V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Transcendiral sem mit o njem, ki je pravil, da se je vedno pomolil ter opravičil rastlini, preden jo je odrezal za svoj obrok. Vidim ga, kako se je kot kakšen paličnjak, poln sočutja do živali in rastlin, elegantno lomil po mestu. Konec digresije. 

 

Špela Petrič nas opozaraja na znastvene in umetniške dolžnosti. Ko stojim pred njeno umetnino, je več kot vidno, da jo znanstveno protokolira z etičnimi kriteriji. Spet sem pri novem vprašnju: Ali doživljajo rastline podobno kot živali bolečino, strah in lakoto? V vsakem primeru me ubija ideja ubijanja. Zasovražim lastno nemoč, le v umetnosti sem svobodno bitje, v realnem pa animalično bitje polno vrzeli.

 

Ironično vprašanje: Kaj so rastline? Večno ozadje?

 

Špela Petrič: Dejstvo je, da pojem 'rastlina' pod seboj združuje zelo različne organizme, od enoceličnih alg, limonske trave do dreves, na primer breze; te različne vrste rastlin imajo onkraj podobne celične zasnove le malo skupnega (po analogni redukciji bi bil človek v nekem smislu ekvivalenten glisti). Govoriti o 'rastlini' je neke vrste rasizem, nepravična posplošitev, ki zanemarja posamično bit.

 

 

 

 

Dva koraka, dve temeljni vprašanji: V svoji umetnini Vegetarjat: delo nič je umetnica v prvem koraku namestila na dvanajst izbranih rastlin elektrode, ki zaznavajo v njih napetost v rangu milivoltov. Potem je te posamične napetosti namensko ojačala do štirih voltov. Te ojačane informacije pa je prek računalnika prenesla na dvanajst vrtalnih strojev. Z intenzivnostjo vrtenja vrtalnega stroja vidimo intenzivnost rastlinskega elektrosignala. Tako dobesedno vidimo, katera od dvanajstih rastlin v danem trenutku intenzivno ali malo manj intenzivno procesira. Poleg tega pa se to tudi vidi prek jakosti svetilnosti signalne lučke na vrtalnem stroju. Seveda se rastline lahko tudi vznemirijo. Zame je preseneljivo to, da so v umetnini najbolj aktivni kaktusi.

 

V drugem koraku procesa pa je namestila na vrtljivi del vrtalnega stroja dvanajst pametnih ur, ki beležijo informacije o aktivnosti rastlin s pomočjo mobilnega telefona in dvanajstih aplikacij. Pametne ure se povežejo s pametnim telefonom. Tako prenašajo sprejete informacije o intenzivnosti njihovega delovanja centralnemu operaterju. Seveda ta ne zazna, da so to informacije rastlin. Operater jih razume le kot informacijske surovine, kot človekove podatkovne surovine. Rastlina tako postane podobno kot mi delavec, ki proizvaja informacije za centralnega operaterja. Tako se lahko pred nami začne proces neslutenih razsežnosti.

 

V zadnjih dvajsetih letih so naši osebni podatki postali surovina za obdelavo. Informacijski operaterji jih obdelajo in jih prepakirajo v aplikacije ter jih prodajajo na političnem in oglaševalskem trgu. Naši obdelani podatki niso več naša lastnina. Dobivate jih na svoj ekran kot ponudbe. Vsiljujejo vam lastne želje, ki so jih z vašo pomočjo oblikovali. Rastlina in mašina se povežeta na isti ravni. Človek ni za centralnega operaterja čisto nič drugega kot bedna rastlina.

 

Vegetarjat: delo nič je umetnina o totalnem nadzoru centralnih operaterjev, je umetnina o nevzdržni smeri našega razvoja.  Kljub temu vsebina in tema umetnine ni negativna distopija. Špela Petrič s svojim vedenjem in delovanjem spreminja smer živega razvoja. Meni, da je možen popoln probrat smeri razvoja.

 

Rad se ponavljam: umetnost dela iz nevidnega vidno. Tukaj je vprašanje dvosmiselnosti. Dvosmiselnega odnosa rastlinskega sveta s človeško skupnostjo in njenim razvojem. Ali imamo posmezniki in rastline sploh kakršnokoli avtonomno sfero, avtonomno torišče? Ali ni vse podvrženo anonimnim centralnim operaterjem? Ali nas razvoj vodi k podrejanju? Komu ali od česa? Umetnina Vegetarjat: delo nič nam te odnose poizkuša razkriti. To pa je smisel kritične umetnosti, da v dejavni praksi kritizira uveljaven sistem. Tako, da nenehoma postavlja vprašanja. Kot takšna ni nikoli dokončana.

 

Nekdo je ob delu Špele Petrič napisal, da njene umetnine ne sprožajo občutenja v rastlinah, temveč v nas samih. Kaj pomeni umetnost rastlini? Tega še dolgo ne bomo vedeli. Špela Petrič nas opozarja na to, da je prišel čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
5
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,419
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,488
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,676
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,300
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,145
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,454
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,088
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,102
09/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,049
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,128