Komentar

Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.

Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih je na neformalni stojnici - trgu. Sam pa je s tem, ko je prevzel vlogo prodajalca, dokumentiral reakcije trga. Tisti edini dan, ko je postavil svojo umetnino na ogled, je zaslužil (obstajajo različne verzije) - po enih virih je bilo to 40 dolarjev, po drugih pa 48 dolarjev. V hipu se postavi vprašanje, zakaj tega postopka ni ponavljal, v desetih dneh bi zaslužil 480 dolarjev. Seveda po optimistični verziji. David Hammons je s preprosto analizo prišel do sklepa, da je več ali manj denar zaslužil iz usmiljenja. V prvi vrsti do njega samega kot umetnika in Afroameričana. Analiza je pokazala, da bi bil ob dostojanstvo. Dostojanstvo pa je enako svobodi.

25.01.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   David Hammons   Kazimir Malevič   Marcel Duchamp   umetnost   supremacija   ready made   New York   snowballs

Človek se je skozi stoletja obdajal z arhitekturo in infrastukturo - z objektnostjo.

Če se obrnem nazaj proti XX. stoletju in ga pogledam bodisi po gladki površini, bodisi v njegovo globino, vidim dve generalni umetniški metodi, ki sta svetu izoblikovali velik stilni obrat. Na vzhodu je bila to supremacijska, na zahodu pa ready made metoda. Do današnjega dne sem na portalu+ že večkrat komentiral umetniško supremacijo Kazimirja Maleviča, bolj redko pa metodo Marcela Duchampa. Danes sem se odločil komentirati nekaj, kar bi vam moral najbrž že zdavnaj osvetliti, da bi vam bilo lažje razumeti umetnost XXI. stoletja. 

 

S supremacijsko umetniško metodo sam pripadam vzhodnemu svetu: Kijevsko - Moskovsko - Peterburškem umetniškem bazenu oziroma Ljubljani - Zagrebu - Beogradu. V takšen svet so me rodili in ostal sem mu zvest. Globinsko pripadam črnemu krogu, belemu kvadratu na beli površini in črnemu križu. Umetnost je silno zapletena človeška oblika, čeravno mislite nasprotno. Dvajseto stoletje določata tako vsebinska kompleksnost, kot stilna minimalnost, ki se je večinsko oblikovala v metropolah, kot so Berlin, Pariz, Dunaj, Madrid, Moskva, New York, Tokio, Los Angelos in Stockholm. So pa tudi izjeme, recimo v majhnih mestih, kot so Dessau ali Vitebsk.

 

Človek se je skozi stoletja obdajal z arhitekturo in infrastukturo - z objektnostjo. In pozor! Kar je za naš komentar še posebej pomembno - s predmetnostjo. Tisoč in tisoč, če že ne stotisoč predmetnih nujnosti nam je izoblikovalo raznovrstne potrebe. Skozi tisočletja smo gledali prehod od nature k umetnemu, opredmetenemu svetu. Vsak predmet ima za seboj razvojno oblikovno pot.

 

Supremacijska metoda: iz oblike, v obliko, v oblak.

 

Rady made metoda: Iz oblike, v obliko, v pisoar.

 

 

***

 

Danes bom didaktičen, postopno počasen samo zato, da bom razumljiv. Predvsem za tiste, ki zaostajajo. Od blizu bomo pogledali v Duchampovsko revolucijo, ko iz nečistega proizvajamo čisto, in ko iz nevrednega proizvajamo vredno.

 

Štirje ready made udari, ki določajo Duchampovo metodo:

 

 

Duchampov udar št. I.: prisvajanje in preimenovanje predmetnosti! 

 

Marcel Duchamp je menil, da ima nakjučje za umetnost veliko večji pomen od akademske umetniške virtuoznosti. Zato je vse svoje umetniško življenje usmerjal v raziskavo naključji. Konceptalno si je prisvajal predmetnost. Po tistem, ko je predmet proglasil za umetnino, jo je še preimenoval: pisoar v fonatano. Fonatano je prvič razstavil leta 1917 na razstavi asociacije neodvisnih umetnikov in ravno kolegi iz neodvisne umetnosti oziroma njihov odbor mu je nasilno odstranil umetnino z razstave. To ga je razjezilo. Leta 1918 je izjavil: Očitno je, da se bo moj ready made nenehno spreminjal. Zelo kmalu, po letu 1919 se je z ready made proglasitvami samoomejil na točno določeno število umetnin na leto samo zato, da ne bi prišlo do inflacije vrednosti.

 

Naj vas spomnim, da beseda pisoar izhaja iz francoske besede pisoir, pisser, kar pomeni urinirati. Fontana pa izhaja iz italjanščine in pomeni vodomet, ki seveda asocira na uriniranje. Humor je ena od osrednjih motivacij pri izvajanju ready made akcij. Umetniška revolucija se je zgodila v trenutku, ko umetnik ni več potreboval substance (kot je recimo glina ali barva), da bi oblikoval podobnost. S preimenovanji je podobarska umetnost po tisočletni prevladi končno izgubila svoj pomen.

 

 

Duchampov udar št. II.: vzajemno pripravljena predmetnost!

 

Predmetnost je združeval na takšen način, da ji je odvzel njeno funkcionalnost. Didaktičen primer: združil je stol in kolo tako, da se ni dalo na stolu več sedeti, s kolesom pa ne več voziti. S tem, ko je predmetoma vzel njuno funkcionalnost, ju je s tem dejstvom preselil v polje umetnosti. Duchamp je z pripravljenim združevalnim materialom napovedal prihajajoči dada in nadrealistični jezik.

 

 

Duchampov udar št. III.

 

V moderno umetnost je uvedel nujno potrebno didaktičnost. Želel je, da gledalci razumejo postopek nastanka umetnine. Tako je avditorij vztrajno poučeval o svoji umetnosti s svojim svojevrstnim humorjem.

 

 

Duchampov udar št. IV.

 

Na koncu življenja je izoblikoval umetnino Rotorelief, ki ni bila več čista ready made struktura. To so bile grafične strukture, ki jim je z vrtenjem navidezno izničil materialnost, podobno kot navidez izgine materialnost pri vretenju letalskih propelerjev. Na tej točki se je Duchamp približal Maleviču, če bi Malevičev črni križ zarotirali bi dobili črni krog. Iz oblike v obliko, v črni krog. Iz črnega križa s kinetiko v črni krog. Tema komentarja me že zavaja, vabi me, da bi se preusmeril iz ready made v Duchampovo genialno umetnino Veliko steklo, toda pri tej umetnini bi se nepoznavalci umetnosti počutili popolnoma zbegani. Zato se vračam k izhodiščni metodi prejšnjega stoletja, k ready made. Vem, da bom v najbližji bodočnosti komentiral monumentalno resnost Velikega stekla.

 

 

Dva pomembno-nepomembna detajla

 

Prvi detajl: Duchamp je bil na začetku svoje umetniške poti s svojim izumom ready made zavrnjen na vseh ravneh. Tudi med umetniškimi prijatelji. To mu je zadalo bolečino najvišje stopnje, zato se je protestno izselil iz zanj obtožujočega Pariza v New York. Drugi detajl: zelo hitro mu je postalo jasno, da ne bo mogel živeti od svojega izuma, kot je to siceršnja navada s patentiranimi izumi v znanosti in tehnologiji. Zato se je odločil, da bo živel kot preprodajalec umetnin (art dealer).

 

Metoda ready made je pred vse nas razprostrla neverjetne teoretične ravni. Duchampova zapuščina je neverjetna, vplivala je na stotine in stotine ključnih umetnikov prejšnjega stoletja. Večina je to javno priznala in še vedno priznavajo. Name ni niti v enem hipu, predvsem zato, ker moja umetniška kozmogonija izhaja iz drugega civilizacijskega kroga.

 

Vpliv: za potrebe današnjega komentarja sem izbral umetnika Davida Hammonsa in njegovo umetnino iz leta 1983 Snežne kepe (Snow Balls), da se za trenutek umaknemo Duchampu in ready made metodi. Menim, da bomo z umetnino Snežne kepe z lahkoto razumeli razvoj ready made koncepta: Vse kar proglasiš za umetniško delo, je umetniško delo!

 

(Na tem mestu bi prosil urednika portala+, da objavi fotografijo Hammonsove umetnine Snežne kepe. Hvala!)

 

Kaj vidimo, ko gledamo: že iz prvega ogleda je razvidno, da umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih je na neformalni stojnici - trgu. Sam pa je s tem, ko je prevzel vlogo prodajalca (galerista), dokumentiral reakcije trga. Tisti edini dan, ko je postavil svojo umetnino na ogled, je zaslužil (obstajajo različne verzije) - po enih virih je bilo to 40 dolarjev, po drugih pa 48 dolarjev.

 

V hipu se postavi vprašanje, zakaj tega postopka Hammons ni ponavljal, v desetih dneh bi zaslužil 480 dolarjev. Seveda po optimistični verziji. David Hammons je s preprosto analizo prišel do sklepa, da je več ali manj denar zaslužil iz usmiljenja. V prvi vrsti do njega samega kot umetnika in Afroameričana. Analiza je pokazala, da bi bil ob dostojanstvo. Dostojanstvo pa je enako svobodi. Lahko si mislite, kaj Davidu Hammonsu pomeni beseda svoboda. Točno to, kar nam vsem. To je tisto, česarr si ne pustimo vzeti. Tako je in tako bo. Vse to, kar ste v današnjem komentarju razumeli, izhaja iz estetskega anarhizma XX. stoletja. Danes, v XXI. stoletju, pa je to že umetniški kanon.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
4
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,418
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,488
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,674
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,298
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,144
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,454
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,086
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,102
09/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,039
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,128