Komentar

Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki

Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj prostim malim trgom in kulturnim kapitalom, ki ne presega nujno narodne noše in domoljubnih napevov. Migracijska kriza dviguje pritisk in spodbuja na okope. "Sredinske" stranke se skrivajo za nejasno definiranim profilom in mutijo s stališči po trenutni potrebi. Na jasno definiranem levem političnem polu se izražajo močne pacifistične težnje s pozivi k izstopu iz zveze Nato, kar bi posledično pomenilo tudi finančno razbremenitev države. Vojsko bi ohranili v profesionalizirani obliki za obrambne namene in pomoč na kriznih žariščih zavoljo naravnih nesreč in podobnega.

26.01.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   naborništvo   vojska   Slovenska vojska   SDS   vojaški rok

Bi pa v teoretičnem primeru predvsem mladim dekletom svetovala, da zahtevajo tudi zase obvezno služenje vojaškega roka. Prostovoljnost dopušča vtis, da ženskam sposobnost obrambe ni tako potrebna, čeprav nam je v resnici potrebna še bolj.

Obstajajo področja delovanja v življenju vsake skupnosti, ki izvirajo iz dovolj prvinskih in tradicionalno vzdržljivih vzgibov, da učinkovito dregnejo v čustven odziv slehernika, ki ima zagotovo vsaj svoje globoko vkoreninjeno mnenje o zadevi, če že ne neprebojnega stališča. Precej utemeljeno izpade varno prepričanje, da se v ospredje zagotovo ne bo prebila konstruktivna in resnicoljubna razprava o "problemu". Politično motivirana petarda zlahka služi namenu preusmerjanja pozornosti z mnogo bolj perečih težav slovenskega naroda in jih tudi zelo hinavsko zamaskira v navidezne rešitve, pa naj nas ohranjanje staus quo pozicije spet stane, kolikor hoče. "Dokapitalizacijam" obstoječega disfunkcionalnega sistema, prioritet in mentalitete ni konca.

 

 

Kdo smo mi in kdo so drugi?

 

Predlog o polletnem služenju vojaškega roka, ki šteje tudi v pokojninsko dobo in predvideva žepnino, sovpada s prakso nekaterih evropskih držav. Za okviren vzor so si predlagatelji omislili Avstrijo, enoletno služenje civilne vojaške obveznosti pa je sumljivo dolga doba tudi v primerjavi z "vzorom". Civilno služenje vojaškega roka brez dvoma omogoči novo maso poceni domače delovne sile v državi, ki se že itak ne more ponašat z niti približnim avstrijskim povprečnim ali najnižjim dohodkom, ki bi omogočal vsaj dostojno preživetje, kaj šele dostojno življenje glede na domnevno stopnjo civiliziranosti.

 

Neustrezne primerjave s Švico zaradi opuščanja pozornosti na kontekste in razlike v pomembnih podrobnostih so se pač že davno izčrpale. To pa še ne pomeni, da volja do zavajanja upada. Zato smo bili preko medijev s strani predlagateljev spet deležni enoumnih primerjav. Za javnost, ki se jim zdi Švedska zgleda vredna država, je priletel v eter opomnik, da je prav tako leta 2017 ponovno uvedla naborniški sistem, a brez poudarka, da Švedska ni članica zveze Nato in da letno rekrutira le nekaj tisoč mladih s prednostnim motivacijskim kriterijem, da si vstopa v vojsko želijo. Pomemben podatek je tudi, da Švedska pri tem nikakor ne ločuje med spoloma. Podobno, le po drugačnem sistemu, sprejmeta omejeno število obveznih kandidatov Norveška in Danska, ki sicer sta tudi članici zveze Nato.

 

Švica in Avstrija imata najbolj splošen naborniški sistem, a nista članici zveze Nato. Najbolj suverena in drzno duhovita ustanovna članica zveze Nato je zagotovo Islandija, ki je svoje članstvo pogojevala z zahtevo, da lastne vojske sploh nima. Stroška z militantnimi silami si privošči toliko, kolikor jih nujno potrebuje. Vzdržuje le obalno stražo. Tudi Slovenci bi morda potrebovali predvsem obalno stražo, če bomo tako spretni v diplomatskih odnosih s Hrvaško še naprej. Islandci ne podlegajo iluzijam, da bi lahko s tako maloštevilnimi državljani kaj dosti pripomogli k lastni obrambi, če bi bilo treba. Še bolj pomembno pa je, da si očitno ne ustvarjajo iluzij, da bi služenje vojaškega roka pomenilo za narod, še posebej za moške, pomemben duhovni in značajski kapital, celo pomemben kapital človeških vrednot, med katerimi naj bi še posebej ključno vlogo odigralo spodbujanje domoljubnih emocij!

 

Takšne evolucijsko retardirane modrosti se na žalost še vedno preigravajo v Sloveniji. Razumnih analiz situacije in vizije, ki bi ustrezali slovenskim razmeram in smernicam za prihodnost, pa ni na vidiku.

 

Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj prostim malim trgom in kulturnim kapitalom, ki ne presega nujno narodne noše in domoljubnih napevov. Migracijska kriza dviguje pritisk in spodbuja na okope. "Sredinske" stranke se skrivajo za nejasno definiranim profilom in mutijo s stališči po trenutni potrebi. Na jasno definiranem levem političnem polu se izražajo močne pacifistične težnje s pozivi k izstopu iz zveze Nato, kar bi posledično pomenilo tudi finančno razbremenitev države. Vojsko bi ohranili v profesionalizirani obliki za obrambne namene in pomoč na kriznih žariščih zavoljo naravnih nesreč in podobnega.

 

Po pregledu sistemov v državah, ki niso članice zveze Nata in tudi vojske sploh nimajo, je vendarle razvidno, da obstajajo pač zavezništva z drugimi državami z močno vojsko. Nad Grenlandijo po logiki stvari drži roko Danska, Andora ima sklenjen pakt s Španijo in Francijo, Lihtenštajn z Avstrijo in Švico in tako dalje. Daleč smo še od omembe vrednega zgleda v državi z mirovnim idealom brez oboroženega varstva, ki bi nas oddaljeval od najbolj prvinske, primitivne in nasilne komunikacije prosto po animalnem zakonu narave plena in plenilca. Glede na okoliščine torej vseeno ni vseeno, kako presojamo o geopolitičnem, ekonomskem in mentalitetnem stanju lastne države in na kakšen način organiziramo tudi obrambne sile.

 

 

Zakaj smo na referendumu izglasovali priključitev zvezi Nato

 

Ko smo Slovenci leta 2003 pod vlado z Antonom Ropom na čelu in tudi s podporo stranke SDS, ki danes ponovno predlaga uvedbo naborniškega sistema, ukinili naborniško vojsko in z velikimi fanfaram oznanili ustanovitev profesionalne Slovenske vojske, je bil referendum za vstop v zvezo Nato že zaključen, s tem pa tudi predhodna kampanja, ki je ljudstvo nagovarjala predvsem s propagandnim motivom v ukinitvi splošne naborniške vojske.

 

Članstvo v Natu naj bi omogočilo Sloveniji varnost, samostojno in neobvezno odločanje o pošiljanju naših vojakov na vojne misije po svetu in ugledno vzdrževanje profesionalne vojske. Odločanje med naborništvom ali članstvom v zvezi Nato je v skladu s povsem ustrezno logiko predstavljalo najpomembnejši faktor odločitve ljudstva na referendumu. Mi, obubožani čudaški genialci, pa naj bi zdaj veliko investirali v najbolj splošen naborniški sistem in poleg tega še financirali Nato, čeprav je naša maloštevilna profesionalna vojska ostala razorožena, razcapana in bosa, medtem ko osiromašene vojake pošiljamo predvsem na misije v interesu ZDA.

 

 

Demoralizirani, izropani in domoljubni

 

V Sloveniji se iz leta v leto kopiči upravičeno nezadovoljstvo z vodenjem in upravljanjem države, ki naj bi v imenu davkoplačevalcev in v prid državljanov skrbela za socialno varnost ter enakopravno ohranjanje in rast kakovosti bivanja. Takšnega "ideala" sprijaznjeno sploh ne pričakujemo več. Skoraj ni več področja v državi, ki bi lahko predstavljalo zgled zadovoljujočega delovanja brez očitne neprofesionalnosti, korupcije ali klientelizma. Temu primerno visoka so domoljubna čustva.

 

Očiten manko prodora potenciala in ustvarjalnosti politikanti in njihovi naivni podporniki odpravljajo s floskulami o nesposobnosti, pomanjkanju "pravih" vrednot in značajskih neustreznostih sistemsko deprivilegiranih. Pavšalno udrihanje čez domnevno nesposobno in pomehkuženo mladino spada v isti hinavski koš verbalnih manipulacij. Kot da so bili nekdanji kleni dedci v povsem drugačnih razmerah od današnjih, ki so poleg patriarhalne vzgoje odslužili še leta vojaškega roka, če že niso izkusili konkretnih učinkov vojne, blazno sposobni za vse, kar je pomembno za realen razvoj človeka na vseh pomembnih ravneh. Malo morgen!

 

Premnoge izjemno ustvarjalne in razumne moške z razvito empatijo je vojska psihično ranila ali potolkla namesto "okrepila". Vojska niso taborniki, niti ni le šport. Ravno testosteronsko prenapihnjeni, intelektualno podhranjeni, narcistični, sebični in pogoltni prvaki svoje generacije so nam tlakovali prihodnost, ki jo danes živimo. In to počnejo še zdaj s promocijo neumnosti, da nam primanjkujejo le plesnive patriarhalne fantazme, več ekstremnega športa, spoštovanja agresivne "avtoritete" in sposobnosti vihtenja orožja.

 

Mentaliteta državljanov stagnira sorazmerno z marginalizacijo kulture, znanosti, intelektualnega kapitala in temu primernega razbohotenja kiča, šunda in populizma. Na vsakem koraku imamo občutek, da mnogo več plačamo v vseh ozirih, kot od države prejmemo spoštovanja, socialne varnosti, priložnosti za samouresničitev in prispevanja k skupnosti z najboljšim, kar posameznik zmore in zna. Prekmalu smo začeli z bolj ali manj legaliziranim ropanjem države, ki ga najbolje po mojem mnenju demonstrira radikalen proces denacionalizacije nepremičnin. Nobeno presenečenje ni, da tudi vojska Republike Slovenije zelo neprofesionalno propada. Od profesionalnosti je v skladu s splošno politično poslovno prakso na slovenski način ostala le najbolj odmevna kriminalna resničnostna zgodba pod naslovom "Afera Patria", z vsemi v meglo ovitimi korpucijskimi elementi, kar si jih lahko omisli dober pisatelj kriminalk z bujno domišljijo, a predvidljivo brez jasnega epiloga. Predlagana rešitev? Vrnimo se na evolucijski začetek ustanavljanja samostojne države in najprej pomislimo na vojsko. Le s to razliko, da tokrat brez motivacije, upanja in vere v prihodnost, a prekipevajoči od mističnega domoljubja.

 

 

Moški pravljičarijo, ženske pa sanjarijo

 

Nekatere matere baje sanjarijo o nekih pravih moških, kakršni naj bi nekoč v pravljični zgodovini živeli in danes že skoraj izumrli. Pritožujejo se čez lastne sinove, ker baje ne premorejo pričakovanih veščin in discipline za to prekleto naporno življenje. Mislim, da bi morale resno razmisit o svoji sposobnosti komunikacije, starševanja, nivoju osebnosti in odnosu s partnerjem, v kolikor je sploh prisoten. Pa ne le fizično prisoten. Namesto da pridno glasujejo po raznih anketah za uvedbo naborniške vojske, naj se raje za začetek zamislijo, kaj za žensko sploh pomeni vojna. Namesto lagodnega sanjarjenja o močnih in spretnih mačo moških, ki s puško varujejo ženske in otroke pred podivjanimi plenilci, bi priporočala soočenje s precej bolj realnim scenarijem. Heroji s puško na rami odidejo na fronto branit državni teritorij z domoljubnimi parolami med zobmi. Povežejo se med seboj, ženske pa ostanejo doma. Same! Varujejo sebe in otroke.

 

Okupatorji, in nemalokrat tudi domači vojaki, prihajajo testosteronsko nabildani na kosila ali večerje, za posladek si včasih privoščijo še malo psihopatske zabave v psihopatskih okoliščinah. Serijsko posiljevanje žensk v vsaki vojni je najbolj zanikana, zamolčana in nepriljubljena tematika med klenimi pravimi dedci, ki se radi hvalijo z mačoidnimi "vrednotami". Ženske, ki po vojni preživijo napade in bombardiranja, z molkom varujejo svoje može in očete pred resnico o svojih psihofizičnih poškodbah v vojni. Varujejo pogumne moške pred prav nič pogumnim razburjenjem zaradi osramočenosti. Oskrunili so mojo nevesto. Nevesta je osramočena, jaz osramočen, družina osramočena. To so te prastare "moške igre". Hinavsko in naivno se vedno znova sprašujemo, od kod neki so se vzeli ti primitivni suroveži, ki posiljujejo?!

 

Večina moških umika pogled in si zatiska ušesa, kot da nima nič s tem domnevno ekscesnim pojavom, ki je celo v stanju miru preveč pogost, da bi bila oznaka o ekscesnosti primerna. Pogumni moški se bolj malo ukvarjajo z izločanjem gnilih jabolk v svoji vrsti. Še posebej nervozni postanejo tisti čustveno zavrti moški, ki se sicer v skladu z mitom o pravih dedcih radi hvalijo s svojim dojemanjem seksualnosti kot nečesa predvsem fizičnega, nepovezanega z njihovo osebnostjo in "čustvi". Penis kot orodje za površinski užitek in oplojevanje. Do penisa kot orožja je le korak v ustrezno testosteronsko razdivjani okoliščini. To so ti kleni in trdoživi moški, vedno pripravljeni na lov in vojno, ki skozi stare shizofrene patriarhalne vzorce ne razvijejo empatije, razuma in celovite osebnosti v povezavi s telesom. So funkcionalni možje in očetje, dokler jim ženske zavoljo ohranjanja privzgojenih iluzij dopuščajo in odpuščajo blefiranje.

 

Možno služenje vojaškega roka tukaj in danes zagotovo ne bi delovalo tako radikalno in surovo, kot je delovalo v nekdanji JLA. Zaradi kritičnih finančnih in prostorskih razmer ter premalo usposobljenega kadra se bo naborništvo v Sloveniji malo verjetno realiziralo. Bi pa v teoretičnem primeru predvsem mladim dekletom svetovala, da zahtevajo tudi zase obvezno služenje vojaškega roka. Prostovoljnost dopušča vtis, da ženskam sposobnost obrambe ni tako potrebna, čeprav nam je v resnici potrebna še bolj. Služenje vojaškega roka naj izkoristijo predvsem za obvladovanje uporabe orožja in drugih nasilnih spretnosti, čemur je vojaško urjenje tudi prvenstveno namenjeno. Za primer izbruha vojne naj zahtevajo pravico do posedovanja orožja, čeprav zavoljo skrbi za otroke ne bodo korakale v hosto kot mnoge partizanke nekoč. Zahtevajo naj taktično urjenje za učinkovito organizirano povezovanje in sodelovanje v močnih skupinah. Preventivno naj se zaščitijo bolje od osamljenega opletanja z metlo v roki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.952
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.147
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.284
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.201
09/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060
10/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222